Court dismisses debtor's appeal regarding enforcement execution after a bailiff was dismissed and replaced.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's appeal against a first-instance decision that dismissed a bailiff and appointed a successor. The debtor argued they owed nothing, claiming the creditor should pursue their adult son instead, but the court found the enforcement judgment already final. The court ruled that the debtor failed to raise valid objections under the statute of limitations, making their appeal unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 287. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 365. člen: Upon dismissal of a bailiff, the executive board appoints a successor considering workload and location; a debtor cannot challenge the appointment of a new bailiff by claiming non-debt if the underlying enforcement judgment is final and no valid objection under the statute of limitations was raised.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Predsednik zbornice izvršiteljev ob ugotovitvi, da je določeni izvršitelj razrešen, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja in pri tem upošteva njihovo obremenjenost ter sedež, ki mora biti v kraju, v katerem je imel sedež razrešeni izvršitelj, če pa to ni mogoče, pa v kraju, ki je temu najbližje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka razrešilo izvršiteljico A. V. in v 2. točki izreka za izvršitelja določilo M. O.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da upniku ne dolguje ničesar. Prometno nesrečo je povzročil sin, ki je bil polnoleten in zato naj upnik od njega terja svojo terjatev. Živi s pokojnino v višini 270,00 EUR in nima denarja niti za plačevanje položnic. Prosi za odpis dolga v celoti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ). Na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ je bilo o pritožbi odločeno po sodnici posameznici.
5. Iz spisa izhaja, da je bila s sklepom o izvršbi z dne 5. 9. 2012 za opravo izvršilnih dejanj določena izvršiteljica A. V. Z odločbo Zbornice izvršiteljev Slovenije št. 4/2015 z dne 2. 4. 2015 je bilo sodišče prve stopnje obveščeno, da je pravosodni minister razrešil izvršiteljico A. V., predsednik zbornice izvršiteljev pa je v skladu s 287. členom ZIZ imenoval za prevzemnike poslov po razrešeni izvršiteljici med drugim tudi izvršitelja M. O. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom v 1. točki pravilno razrešilo izvršiteljico A. V., saj je bila ta z odločbo Ministrstva za pravosodje razrešena s funkcije izvršiteljice ter tudi pravilno v 2. točki izreka za izvršitelja določilo M. O. Po tretjem odstavku 287. člena ZIZ predsednik zbornice izvršiteljev ob ugotovitvi, da je določeni izvršitelj razrešen, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja in pri tem upošteva njihovo obremenjenost ter sedež, ki mora biti v kraju, v katerem je imel sedež razrešeni izvršitelj, če pa to ni mogoče, pa v kraju, ki je temu najbližje. Po četrtem odstavku 287. člena ZIZ pa zbornica izvršiteljev tudi določi, katera dokumentacija in predmeti, ki so bili prevzeti v skladu z drugim odstavkom tega člena, se zaupajo v hrambo in poslovanje drugemu izvršitelju oziroma izvršiteljem kot prevzemnikom, ki prevzemajo posle razrešenega izvršitelja.
6. Dolžnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep v ničemer ne napada odločitve sodišča prve stopnje, sprejete v izpodbijanem sklepu, temveč navaja, da upniku ni ničesar dolžan. Ker je sklep o izvršbi z dne 5. 9. 2012 postal pravnomočen 19. 9. 2012, pomeni, da je pravnomočno odločeno o upnikovi terjatvi, ki jo izterjuje od dolžnika v tem postopku. Tako v tej fazi postopka po pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni mogoče več presojati dolžnikovih navedb v smeri, da upniku ni ničesar dolžan razen iz pogojev glede instituta ugovora po izteku roka, ki pa je namenjen ugovarjanju upnikove terjatve zaradi dejstev, ki so nastala po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in se nanašajo na samo terjatev. Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da dolžnik ni navajal razlogov po institutu ugovora po izteku roka in je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožba dolžnika pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).