Enforcement appeal dismissed; creditor must prove debt transfer via certified document or court judgment.

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Upnik mora prehod obveznosti na novega dolžnika izkazati z ustrezno listino. Sodna praksa sicer dopušča stališče, da izvršilno sodišče v primeru dolžnikove smrti (lahko) tudi sámo nadaljuje postopek zoper dediče, vendar pa se tudi v tem primeru zahteva sklep o dedovanju kot kvalificirana listina. Če prehoda dolga ni mogoče dokazati s sklepom o dedovanju, se lahko pravno nasledstvo dokaže s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo.

2. Zoper sklep vlaga upnik po svoji pooblaščenki pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da sodišče izvršbe ne bi smelo ustaviti, temveč bi moralo pridobiti podatke o pravnih naslednikih dolžnice, upnik pa bi nato lahko predlagal nadaljevanje izvršbe zoper določene osebe. Vztraja pri nadaljevanju izvršbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo na podlagi ugotovitev, da dolžnica ob smrti ni imela premoženja in ni bil izdan sklep o dedovanju, ter da upnik kljub pozivu z dne 20 7. 2015, ki mu je bil vročen skupaj z dopisoma zapuščinskega oddelka Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 10. 9. 2014 in z dne 7. 10. 2014, nadaljevanja postopka ni predlagal.

6. Skladno s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ, ki ureja spremembo dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, lahko upnik predlaga izvršbo zoper novega dolžnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino (oziroma če to ni mogoče, s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku) dokaže, da je obveznost prešla nanj, novi dolžnik pa jo mora v takem primeru prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Postopek nadaljevanja izvršbe zoper novega dolžnika je torej glede na navedeno določbo predlagalne narave, pogoj, da sodišče predlagano spremembo dopusti, pa je, da upnik prehod obveznosti na novega dolžnika izkaže z ustrezno listino. Sodna praksa sicer dopušča stališče, da zlasti ob uporabi določbe prvega odstavka 37. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru dolžnikove smrti (lahko) tudi sámo nadaljuje postopek zoper dediče,(1) vendar pa se tudi v tem primeru zahteva sklep o dedovanju kot kvalificirana listina iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ.(2) Če prehoda dolga ni mogoče dokazati s sklepom o dedovanju (ker na primer ni bilo zapuščinske obravnave, ker ni bilo zapuščine – 203. člen Zakona o dedovanju – ZD),(3) se lahko pravno nasledstvo dokaže s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča.(4)

7. Glede na navedeno zakonsko ureditev in upoštevajoč ugotovitve sodišča prve stopnje upnikovim pritožbenim očitkom ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje je namreč pri zapuščinskem sodišču (neuspešno) opravilo poizvedbe o dedičih dolžnice, ter ugotovilo, da dolžnica ob smrti ni imela premoženja in se zapuščinska obravnava ni opravila (dopisa zapuščinskega sodišča z dne 10. 9. 2014 (red. št. 82 spisa) in z dne 7. 10. 2014 (red. št. 83 spisa)). Z opravljenimi poizvedbami je seznanilo upnika in ga s sklepom z dne 20. 7. 2015 pozvalo, naj sporoči, ali predlaga nadaljevanje postopka ter v tem primeru navede tudi osebe, zoper katere predlaga nadaljevanje, obenem pa ga je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru izvršbo ustavilo. Tak poziv je skladen z določbami četrtega odstavka 24. člena ZIZ, saj sta, kot rečeno, breme izkazovanja prehoda obveznosti na novega dolžnika in predlagalna dolžnost glede nadaljevanja izvršilnega postopka na upniku, breme poizvedovanja, ki ga v pritožbi upnik nalaga sodišču, pa je pretirano in brez zakonske podlage. Ker upnik takega predloga ni podal (ker v pritožbi tudi izrecno priznava), je nadalje sodišče prve stopnje tudi pravilno ravnalo, ko je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo.

8. Pritožba upnika glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Glej na primer, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3138/2013 z dne 12. 7. 2013.

Op. št. (2): Tako tudi Orož, D., Smiselna uporaba Zakona o pravdnem postopku v izvršilnih postopkih v povezavi z informatiziranimi izvršilnimi vpisniki, Pravosodni bilten, 1/2013.

Op. št. (3): Glej, Zupančič, K. in Žnidaršič Skubic, V., Dedno pravo, tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana, 2009, str. 260.

Op. št. (4): Prav tam, str. 238.