Appeal dismissed because costs ruling does not affect temporary administrator's rights covered by advance deposit.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal filed by the temporary administrator against the first-instance court's decision on litigation costs. The administrator argued that the ruling requiring the debtor to bear costs should be reversed to allow reimbursement, while the court held that such costs are covered by the creditor's advance deposit. The court ruled that since the administrator's right to remuneration and cost recovery is independent of the appeal's outcome, the decision does not legally affect their position, rendering the appeal inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZPP 154. odst. 1; ZIZ 15. člen: A decision on the costs of an objection procedure does not affect the legal position of a temporary administrator if their rights to remuneration and cost recovery are covered by an advance deposit and are independent of the procedure's outcome.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Odločitev o stroških ugovornega postopka na pravni položaj začasne zastopnice v ničemer ne vpliva. Pravica do nagrade in do povračila izdatkov začasnega zastopnika namreč ni odvisna od izida postopka, temveč se ti krijejo iz predujma, ki ga vnaprej založi upnik, slednji pa lahko te stroške v nadaljevanju postopka zahteva od dolžnika.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice zavrnilo (1. točka izreka), ter sklenilo, da dolžnica sama krije svoje stroške ugovora (2. točka izreka).
2. Zoper sklep se v svojem imenu (in ne v imenu dolžnice) pritožuje začasna zastopnica dolžnice ter izpodbija njegovo 2. točko izreka. Iz odločitve sodišča prve stopnje, da dolžnica sama krije svoje stroške ugovora, sklepa, da mora svoje stroške zastopanja izterjati od dolžnice, temu pa oporeka in zahteva povračilo v ugovoru priglašenih stroškov zastopanja.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Izpodbijana odločitev o stroških ugovornega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, sodišče prve stopnje pa je utemeljilo s tem, da dolžnica z ugovorom ni uspela, zato sama krije svoje stroške ugovornega postopka. Navedena odločitev (skladna tudi z določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ) je torej posledica izida ugovornega postopku, ki pa na pravni položaj začasne zastopnice v ničemer ne vpliva. Pravica do nagrade in do povračila izdatkov začasnega zastopnika namreč ni odvisna od izida postopka, temveč se ti krijejo iz predujma, ki ga po določbi petega odstavka 82. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ vnaprej založi upnik, slednji pa lahko te stroške v nadaljevanju postopka zahteva od dolžnika po določbah 38. člena ZIZ.(1) Ker se torej izpodbijana odločitev o stroških ugovornega postopka na začasno zastopnico dolžnice ne nanaša, pritožnica ni oseba, ki bi imela pravico zoper to odločitev vložiti pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je višje sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).
5. Višje sodišče pri tem še dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje glede na prej pojasnjeno v nadaljevanju postopka odločiti še o predlogu za povrnitev priglašenih stroškov zastopanja, ki ga je začasna zastopnica podala skupaj z ugovorom zoper sklep o izvršbi (vloga z dne 21. 9. 2015).
Op. št. (1): Primerjaj, sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 445/2012 z dne 6. 12, 2012, sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 239/2012 z dne 3. 9. 2012 in III Cp 994/2005 z dne 19. 4. 2005.