Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 107/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.107.2016 AI generated

Appeal allowed; administrator must include mortgage rights in claim list by law, but court must notify all mortgagees in sale proceedings.

Case Number VSL sklep Cst 107/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The higher court allowed the appeal against the first-instance sale decision, ruling that the administrator was legally obligated to include mortgage rights in the claim list without a specific application. While the court found the administrator's inclusion of the mortgagee's claim valid, it held that the first-instance court violated procedural rules by notifying only one mortgagee instead of all entitled parties. Consequently, the sale decision was annulled and the case remitted to the lower court to correct this notification defect.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 298.a(2) 1. točka; ZFPPIPP 345(2) 1. točka: The administrator must automatically include mortgage rights and secured claims in the list of claims regardless of application, but the court must notify all mortgagees of the sale proceedings when the proceeds are insufficient to cover the first-ranking mortgage.

Keywords

AI generated
bankruptcy administrator duties mortgage right inclusion sale of bankruptcy property notification of mortgagees procedural defect annulment ZFPPIPP mortgage provisions remittal for correction

Cited Legislation

AI generated
ZFPPIPP 298.a(2) 1. točka
ZFPPIPP 345(2) 1. točka
ZFPPIPP 345(7)
ZPP 339(2) 14. točka
ZPP 354(1)
ZPP 365(3)
ZFPPIPP 121. člen
ZFPPIPP 129. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Po določbi 1. točke drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP, ki olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo. Tako terjatev kot ločitveno pravico mora upravitelj tudi preizkusiti. Zakon s tem načinom vzpostavlja fikcijo prijave ločitvene pravice in terjatve v stečajnem postopku, s čemer je olajšan položaj hipotekarnih upnikov (le-ti tako ne morejo priti v zamudo s prijavo).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim prvim sklepom o prodaji (PD 48) odločilo o prodaji premoženja stečajne dolžnice tako, kot je to razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil, in sicer zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasil stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik odločitev sodišča prve stopnje uvodoma graja z navedbami, da R. d.d., katero je sodišče prve stopnje o predlogu upravitelja edino obveščalo v skladu z določbo drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ločitvene pravice v tem postopku sploh ni prijavila. Pritožnik zato zaključuje, da je upravitelj njeno ločitveno pravico v osnovni seznam preizkušenih terjatev vnesel samovoljno, poleg tega pa ni jasno, zakaj sam ni bil pozvan, da v zvezi s prodajo poda mnenje.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP, ki olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo. Tako terjatev kot ločitveno pravico mora upravitelj tudi preizkusiti. Zakon s tem načinom vzpostavlja fikcijo prijave ločitvene pravice in terjatve v stečajnem postopku, s čemer je olajšan položaj hipotekarnih upnikov (le-ti tako ne morejo priti v zamudo s prijavo). Pritožbena navedba o samovoljnem vnosu ločitvene pravice upnika R. d.d. torej ni utemeljena.

6. Pač pa pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje o predlogu upravitelja za prvo prodajo premoženja stečajne dolžnice obvestilo zgolj R. d.d., čeprav ni edina, ki je prijavila ločitveno pravico. V skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP mora sodišče v primeru, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, za sklep o prodaji poleg mnenja upniškega odbora po prvem odstavku 331. člena ZFPPIPP ali soglasja po tretjem odstavku 332. člena ZFPPIPP, dobiti tudi mnenje ali soglasje ločitvenega upnika. Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP, se zgoraj navedena določba drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP uporablja za mnenje ali soglasje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica je bila pridobljena prva, in ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica ima drugi ali poznejši vrstni red, če je skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega vrstnega reda, manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjene po likvidacijski vrednosti (sedmi odstavek 345. člena ZFPPIPP).

7. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je sodišče prve stopnje o prodaji obveščalo le R. d.d. Ker višje sodišče ne more odgovoriti na pritožbene očitke, je s tem je podana absolutno bistvena kršitev določb ZPP po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 121. členom ZFPPIPP. Višje sodišče je moralo zato pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo potrebno opisano pomanjkljivost odpraviti.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 129. člena ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.