Appeal dismissed; court must follow ZFPPIPP s. 236 regardless of simplified enforcement or constitutional review.

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Zakon sodišču nalaga postopanje po 236. členom ZFPPIPP, ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave in tako tudi ne glede na vloženo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sporne določbe ZFPPIPP. Vprašanje uporabe določbe 221.v člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave, katero je nameraval izpeljati dolžnik, za postopanje sodišča po 236. členu ZFPPIPP ni relevantnega pomena. Dolžnik mora namreč v vsakem primeru zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka predložiti listine, navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP, sodišče pa ga mora k temu pozvati, kar je v danem primeru tudi storilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku naložilo, da je dolžan svojo zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka dopolniti v roku treh dni tako, da predloži sodišče še poročilo pooblaščenega revizorja o pregledu izjave poslovodstva iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, iz katere bo razvidno, da je revizor dal mnenje brez pridržkov.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo. Pritožbenih razlogov ne navaja, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da do odločitve Ustavnega sodišča RS o pobudi za oceno ustavnosti 221.v člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki jo je dolžnik vložil na Ustavno sodišče RS dne 5. 10. 2015, „zadrži izvajanje vseh sklepov v stečajni zadevi St 2553/2015.“

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da je dne 15. 6. 2015 na Okrožno sodišče v Novem mestu vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki pa ga je sodišče prve stopnje zavrglo, ker je ugotovilo, da je nad dolžnikom že tekel postopek prisilne poravnave, ki je bila potrjena s sklepom St 2011/2010 z dne 23. 8. 2011, dolžnik pa še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave, kar je po določbi 221.c člena ZFPPIPP procesna ovira za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave iz 1. točke prvega odstavka 140. člena ZFPPIPP, po kateri predlog za prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen pred potekom treh let do dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave. Pritožbeno sodišče je pritožbo dolžnika zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavrnilo z utemeljitvijo, da se 221.v člen ZFPPIPP, na katerega se je pritožnik skliceval (in ki dopušča vložitev predloga za prisilno poravnavo tudi, če dolžnik še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, če sta od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prejšnje prisilne poravnave pretekli dve leti in če z začetkom ponovne prisilne poravnave soglašajo upniki, ki so skupaj imetniki terjatev, za katere učinkuje prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50 % vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave) v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja. Dolžnik navaja, da je dne 5. 10. 2015 na Ustavno sodišče RS vložil pobudo za oceno ustavnosti določbe 221.v člena ZFPPIPP. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da do dokončne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvajanje vseh sklepov v tej stečajni zadevi.

5. Po določbi drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP mora dolžnik zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (zahteva za odložitev odločanja) priložiti listine, ki so navedene v 1. - 4. točki drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Če zahtevi za odložitev odločanja navedene listine niso priložene, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu zahteve dolžniku s sklepom naložiti, da v treh delovnih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi zahteve predloži te listine. Zakon torej sodišču nalaga postopanje po 236. členom ZFPPIPP, ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave in tako tudi ne glede na vloženo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sporne določbe ZFPPIPP. Vprašanje uporabe določbe 221.v člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave, katero je nameraval izpeljati dolžnik, za postopanje sodišča po 236. členu ZFPPIPP ni relevantnega pomena. Dolžnik mora namreč v vsakem primeru zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka predložiti listine, navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP, sodišče pa ga mora k temu pozvati, kar je v danem primeru tudi storilo.

6. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).