Appeal against final judgment dismissed as review not permitted under procedural law rules.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je bil postopek pravnomočno končan s sodbo in sklepom višjega sodišča. Revizija, vložena zoper to odločbo je bila zavržena kot nedovoljena. Navedeno pomeni, da revizija zoper izpodbijani sklep, ki se tiče predloga za obnovo postopka, glede na drugi odstavek 384. člena ZPP ni dovoljena, saj ni bila dovoljena niti zoper končno odločbo, izdano v tej zadevi.

Tožnikova ocenitvena dolžnost, toženčeva možnost zahtevati preizkus navedene vrednosti kot tudi korekturna dolžnost sodišča so časovno omejeni tako, da po začetku obravnavanja glavne stvari poseg v navedeno vrednost spornega predmeta ni več mogoč. Nedopustno bi bilo, da bi vprašanja stvarne pristojnosti, vrste postopka ali pravica revizije ostala odprta in negotova ves čas trajanja pravdnega postopka ali, kot v obravnavanem primeru, še celo kasneje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po pravnomočnem končanju pravdnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom 5. 6. 2014 zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka, z dopolnilnim sklepom 8. 7. 2014 pa odločilo o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 6. 2014, pritožbo zoper dopolnilni sklep z dne 8. 7. 2014 pa zavrglo.

3. Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, je pravočasno vložil revizijo tožnik „zaradi bistvenih kršitev določb pravnega postopka iz prvega odstavka in tč. 14 in 15 drugega odstavka 339. člena ZPP sodišča prve stopnje, bistvenih kršitev določb pravnega postopka iz prvega odstavka in tč. 14 in 15 drugega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava.“ Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi tako, da izpodbijani sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi revidenta (ki jo je vložil sam) in pritožbi odvetnika zoper sklep sodišča prve stopnje v celoti ugodi, razveljavi sklepa sodišča prve stopnje ter zaradi dolgotrajnosti postopka meritorno odloči, podrejeno pa, da se izpodbijana sklepa razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred novim senatom.

4. Sodba in sklep, s katerim se je postopek končal, sta bila izdana 9. 10. 2007, to je pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008). V takem primeru se po drugem odstavku 130. člena ZPP-D postopek nadaljuje po dotedanjih predpisih, torej po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), neupoštevajoč spremembe, sprejete z novelo ZPP-D.

5. Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Po prvem odstavku 384. členu ZPP lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek končan, vendar pa revizije ni v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (drugi odstavek istega zakonskega določila). V obravnavani zadevi je bil postopek pravnomočno končan s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 132/2008 z dne 2. 7. 2008 v zvezi s sodbo in sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1215/2001 z dne 9. 10. 2007. Revizija, vložena zoper odločbo sodišča druge stopnje, je bila zavržena s sklepom II Ips 472/20009 z dne 14. 1. 2010 kot nedovoljena, in sicer ker tožnik ni navedel vrednosti spornega predmeta za zahtevke, ki jih je uveljavil med postopkom in ker tudi glede prvotno uveljavljanega zahtevka (ki je sicer ostal eden od zahtevkov) navedena vrednost spornega predmeta za vsakega od tožnikov ni presegala revizijskega praga. Navedeno pomeni, da revizija zoper izpodbijani sklep glede na drugi odstavek 384. člena ZPP ni dovoljena, saj ni bila dovoljena niti zoper končno odločbo, izdano v tej zadevi.

8. Na takšno presojo ne vplivata niti dejstvo, da je tožnik predlog za revizijo vložil sam, medtem ko sta v pravdnem postopku na strani tožeče stranke nastopali dve fizični osebi, niti dejstvo, da je v predlogu za obnovo kot vrednost spornega predmeta navedel „zaradi nezakonitega - ničnega lastninjenja parc. št. 429 (takrat funkcionalnega zemljišča hiše - vile na parc. št. ... iste k.o. ... Vrednost: 45.000,00 EUR“ in v naslednji alineji „zaradi sklenitve nične KUPOPRODAJNE POGODBE z dne 21.05.1998 o prodaji funkcionalnega zemljišča Vrednost: 45.000,00 EUR“. V tožbi je tožnik kot vrednost spornega predmeta navedel 2.000.000 SIT (sedaj 8.345,85 EUR) in kasneje v tožbi navedene vrednosti ne more spreminjati. Tožnikova ocenitvena dolžnost, toženčeva možnost zahtevati preizkus navedene vrednosti kot tudi korekturna dolžnost sodišča so časovno omejeni tako, da po začetku obravnavanja glavne stvari poseg v navedeno vrednost spornega predmeta ni več mogoč. Nedopustno bi bilo, da bi vprašanja stvarne pristojnosti, vrste postopka ali pravica revizije ostala odprta in negotova ves čas trajanja pravdnega postopka ali, kot v obravnavanem primeru, še celo kasneje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po pravnomočnem končanju pravdnega postopka.

9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrglo na podlagi četrtega odstavka 384. člena ZPP v zvezi s 377. členom ZPP.