Supreme Court dismisses appeal admissibility request against insurance negligence claim due to lack of legal grounds under ZPP Art. 367.a.

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je v tej pravdi tožil zavarovalnico zaradi (zatrjevano) neskrbnega ravnanja njenega zavarovanca, ki ga je kot odvetnik zastopal v odškodninski pravdi. Tam je uveljavljal odškodnino za škodo, ki mu je nastala v pretepu.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Izčrpno je pojasnilo, zakaj ravnanje zavarovanca tožene stranke ni bilo neskrbno in je to tudi oprlo na konkretna procesna dejstva sporne odškodninske pravde. Ugotovilo je, da je odvetnik A. A. predlagal vse dokaze, ki mu jih je ponudil tožnik ter da tožnik ni dokazal, da bi odvetniku dogodek opisal drugače, kot je bil predstavljen v tožbi. Nadalje je ugotovilo, da odvetnik sicer res ni predlagal dokazov iz kazenskega postopka (še posebej vpogleda v sodbo), vendar pa je sodišče v kazenski spis kljub temu vpogledalo. Poleg tega je bila sodba iz kazenskega postopka razveljavljena ter nanjo zato pravdno sodišče ni bilo vezano. Zavrnilo je tudi tožnikove trditve o tem, da je bil odvetnik neaktiven, ker bi moral pričam postavljati bolj natančna vprašanja. Sodišče je ugotovilo, da je odvetnik pričam zastavljal vprašanja. Odvetnik pa ne more biti odgovoren za dokazno oceno sodišča. Sodišče je nadalje ugotovilo, da je bila prisojena odškodnina ustrezna in že zato tožnikov očitek o malomarnem ravnanju odvetnika v pritožbenem postopku ne more biti utemeljen. Nazadnje pa je ugotovilo kršitev odvetnikovega ravnanja glede njegove neodzivnosti na prekoračitev ugovornih trditev, a je škoda, ki je v zvezi s tem nastala, zajeta v odbitni franšizi.

3. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper to sodbo tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije.

Prvo vprašanje, glede katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, je, „Ali je toženkinemu zavarovancu zaradi opustitve podaje trditvene podlage in dokaznih predlogov v pravdnem postopku P 107/2002 pred Okrožnim sodiščem na Ptuju mogoče očitati hudo malomarnost pri zastopanju tožnika v navedeni pravdi in s tem odstop od potrebne strokovne skrbnosti in vestnosti dobrega strokovnjaka v skladu z Obligacijskim zakonom, Zakonom o odvetništvu in Kodeksom odvetniške etike.“ V zvezi s tem vprašanjem sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava. Predlagatelj utemeljenost tega vprašanja obrazlaga s številnimi dejstvi, ki pa presegajo dejansko podlago sodb nižjih sodišč.

Drugo vprašanje, glede katerega predlaga dopustitev revizije, je, „Ali je po splošnih pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo, zaradi malomarnega ravnanja podana odgovornost mandatarja in s tem odškodninska odgovornost toženke zaradi nepravilne izpolnitve naročila toženkinega zavarovanca.“

Sklepno vprašanje, glede katerega predlaga dopustitev revizije, je, „Ali je sodišče s tem, ko tožnikovih trditev, ki niso bile prerekane, ni štelo za priznane, storilo bistveno kršitev postopka.“ Trdi, da je na prvem naroku podal trditve, ki niso bile prerekane. Šlo naj bi za trditve oziroma očitke, „ki jih je tožeča stranka podala v smeri tega, kaj bi moral odvetnik narediti (pa je opustil), da bi izpodbil potek dogodka, kot so ga opisovale takratne priče tožene stranke (in kot ga je posledično ugotovilo sodišče) oziroma da bi, enostavno povedano, izpodbil tožnikov soprispevek.“

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. Zato je v skladu s 367.c členom ZPP predlog zavrnilo.