Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep X Ips 331/2015 ECLI:SI:VSRS:2016:X.IPS.331.2015 AI generated

Supreme Court dismisses appeal for failure to define legal issue and rejects interim order request.

Case Number VSRS Sklep X Ips 331/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal and rejected the request for an interim measure. The applicant failed to precisely define a significant legal question in their appeal, which is a mandatory requirement for admissibility under the Administrative Procedure Act. Consequently, the court determined that no substantive review of the interim measure request was possible since the appeal itself was inadmissible.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 83. člen (2. točka), 84. člen, 89. člen: An appeal is inadmissible if the applicant fails to precisely define a significant legal question, and a request for an interim measure cannot be substantively reviewed if the appeal's admissibility is decided in the same proceeding.

Keywords

AI generated
administrative appeal admissibility significant legal question interim measure request failure to define issue Zakon o upravnem sporu

Cited Legislation

AI generated
2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1
84. člen ZUS-1
Možnost izdaje začasne odredbe v revizijskem postopku ureja 84. člen ZUS-1.
drugega odstavka 32. člena ZUS-1
Na podlagi navedene določbe ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
89. člen ZUS-1
člena ZUS-1.(1) Vrhovno sodišče je zato nedovoljeno revizijo zavrglo (89. člen ZUS-1).

Cited Case Law

AI generated
X Ips 420/2014
Supreme Court dismisses appeal, ruling detailed reasoning not required for rejecting administrative review requests.
X Ips 286/2008
Appeal dismissed as the legal issue raised was not significant for the case's substance under administrative law.
X Ips 189/2009
Supreme Court dismisses appeal for failure to define legal issue and cite precedent under ZUS-1. Appeal rejected due to lack of specific legal argumentation and citation of Supreme Court case law.
X Ips 135/2009
Supreme Court dismisses appeal for lack of specific legal argumentation and proof of severe consequences.
X Ips 423/2012
Supreme Court dismisses appeal for lack of precise legal question and failure to show deviation from precedent.
X Ips 254/2013
Supreme Court dismisses appeal for lack of specific legal issue and severe consequences under Administrative Procedure Act.
X Ips 302/2013
Supreme Court dismisses appeal as applicant failed to meet burden of proof for admissibility under ZUS-1.
X Ips 221/2014
Supreme Court dismisses appeal for lack of serious legal issue and failure to prove severe consequences.
X Ips 359/2010
Appeal dismissed because eviction proceedings do not involve monetary claims exceeding 20,000 euros. Appeal rejected as no significant legal issue was raised.
X Ips 346/2011
Supreme Court dismisses review of administrative decision on veterinary concession selection due to lack of severe consequences.
X Ips 90/2012
Supreme Court dismisses review for lack of importance, ruling general questions on evidence quality are procedural, not substantive legal issues.
X Ips 264/2012
Supreme Court dismisses appeal as administrative review requires specific legal grounds not met by vague claims.
X Ips 494/2012
Supreme Court dismisses appeal for failure to prove specific legal issues or severe consequences under administrative review rules.
X Ips 92/2013
Supreme Court dismisses appeal as appellant failed to meet statutory burden of proof for appeal allowance.
X Ips 202/2015
Supreme Court dismisses appeal for lack of specific legal grounds and concrete severe consequences under Administrative Dispute Law.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Revizija se zavrže.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

[JEDRO]

Revident v reviziji ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno. Zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Možnost izdaje začasne odredbe v revizijskem postopku ureja 84. člen ZUS-1. Na podlagi navedene določbe ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je o vloženi reviziji oziroma o njeni (ne)dovoljenosti Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom, v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbe Upravne enote Maribor, št. 214-5984/2013-15 z dne 12. 11. 2014, št. 214-5982/2013-15 (9213) z dne 12. 11. 2014, št. 214-5983/2013-15 (9213) z dne 12. 11 2014, št. 214-5925/2013-16 (9213) z dne 12. 11. 2014, št. 214-5925/2013-16 (9213) z dne 12. 11. 2014 in št. 214-5927/2013-16 (9213) z dne 12. 11. 2014. Z navedenimi odločbami je prvostopenjski organ zavrnil vloge tožnikov za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje in določil rok 30 dni od dokončnosti navedenih odločb, v katerem morajo zapustiti Republiko Slovenijo. Drugostopenjski organ je z odločbami, št. 2141-155/2014/2 (1312-05) z dne 16. 3. 2015, št. 2141-157/2014/2 (1312-05) z dne 17. 3. 2015, št. 2141-156/2014/2 (1312-05) z dne 17. 3. 2015, št. 2141-154/2014/2 (1312-05) z dne 16. 3. 2015 in št. 2140-371/2014/2 (1312-05) z dne 16. 3. 2015 pritožbe tožnikov zoper prvostopenjske odločbe zavrnil.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje so tožniki (v nadaljevanju revidenti) vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljujejo po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Hkrati z revizijo so vložili tudi zahtevo za izdaje začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 135/2009 z dne 3. 2. 2011, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 254/2013 z dne 26. 3. 2014, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 in X Ips 221/2014 z dne 10. 3. 2015).

6. Revidenti z navedbami v reviziji niso zadostili standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno. V reviziji navedena stališča glede razlage posameznih zakonskih določb (drugi odstavek 51. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) in 72. člen ZTuj-2, ki se nanašata na revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ter četrti odstavek 209. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanaša na pravilnost postopka pred izdajo upravnega akta, ki na podlagi določbe prvega odstavka 85. člena ZUS-1 sam zase ni predmet revizijskega preizkusa), ki naj bi jih sodišče prve stopnje uporabilo napačno, pa brez postavljenega pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve ne zadoščajo za izkazanost pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.(1) Vrhovno sodišče je zato nedovoljeno revizijo zavrglo (89. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

7. Revidenti so hkrati z revizijo predlagali tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1.

8. Možnost izdaje začasne odredbe v revizijskem postopku ureja 84. člen ZUS-1. Na podlagi navedene določbe ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je o vloženi reviziji oziroma o njeni (ne)dovoljenosti Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom, v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 predlog revidentov za izdajo začasne odredbe zavrglo.

----

(1) Prim. sodbe VS RS X Ips 135/2009, X Ips 359/2010, X Ips 346/2011, X Ips 90/2012, X Ips 264/2012, X Ips 494/2012 in X Ips 92/2013, X Ips 254/2013 in X Ips 202/2015