Court dismisses tax enforcement appeal, ruling half-fine payment does not allow installment requests.

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

[JEDRO]

Iz drugega odstavka 18. člena ZP-1 ne izhaja, da je mogoče vložiti zahtevo za obročno plačilo polovične globe. Tudi 57.c člen ZP-1 je jasen. Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v 8 dneh po pravnomočnosti. Kršitelj, ki ne plača polovičnega zneska globe v omenjenem roku, mora plačati celotni znesek globe v roku, ki je določen v odločbi oziroma plačilnem nalogu, brez kakršnihkoli izjem. Glede na povedano tožnik ugodnosti plačila polovične izrečene globe na dan, ko je polovično globo plačal, ni več imel. Zato davčni izvršbi neutemeljeno ugovarja iz razloga, češ da je sporni znesek že poravnal.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi je Finančna uprava Republike Slovenije sklenila, da mora tožnik plačati denarno kazen v znesku 575 EUR ter stroške izdaje sklepa v nadaljnji višini 25 EUR. V izreku sklepa je še navedeno, da obveznost dolžnika temelji na plačilnem nalogu št. 000010977006-4 z dne 19. 4. 2014, ki ga je izdala Postaja prometne policije A. in je postal izvršljiv 28. 5. 2014. V obrazložitvi se davčni organ sklicuje na 143., 146. in 156. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Citira tudi ustrezna druga določila ZDavP-2.

2. Ministrstvo za finance je s svojo odločbo št. DT 499-23-422/2014-2 z dne 4. 11. 2014 izpodbijani prvostopni sklep v izreku spremenilo v navedbi datuma izvršljivosti izvršilnega naslova tako, da se ta pravilno glasi „29. 5. 2014“, v preostalem delu pa je sklep potrdilo in pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi pojasnjuje, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni pogoji za izvršbo. Potrdilo o izvršljivosti, s katerim je opremljen plačilni nalog, ki se izvršuje, pa predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP.

3. V zvezi z navedbo pritožnika, da je svojo obveznost po spornem plačilnem nalogu z dne 19. 4. 2014 že izpolnil s plačilom polovične globe, pa pritožbeni organ ugotavlja, da je taka navedba neutemeljena. Pritožnik je plačal polovično globo 20. 5. 2014, čeprav se je rok za plačilo iztekel že 9. 5. 2014. O rokih za plačilo in posledicah neplačila globe je bil pritožnik poučen tudi v samem plačilnem nalogu. V njem je bil tudi izrecno opozorjen, da lahko predlaga plačilo celotne in ne polovično izrečene globe in stroškov postopka na obroke, najpozneje do poteka roka za plačilo globe, če izrečena globa presega trikratni znesek najnižje globe po Zakonu o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Pri tem pritožbeni organ še dodaja, da vprašanje smiselnosti ureditve, ki možnost obročnega plačila predpisuje le za celotno izrečeno globo, ne pa tudi za polovično globo, ni predmet tega postopka. Davčni organ tožnika upravičeno terja še za preostalo polovico globe v višini 575 EUR. V zvezi s pritožnikovimi navedbami o slabem finančnem stanju pa še dodaja, da slabo materialno stanje samo po sebi še ni razlog za to, da se zoper pritožnika ne bi vodil postopek davčne izvršbe. Je pa banka, ki opravlja izterjavo, pri izvrševanju sklepa dolžna upoštevati omejitve iz 160. člena ZDavP-2 in izvzetja iz 159. člena ZDavP-2, kar vse izhaja že iz izpodbijanega sklepa.

4. Tožnik v tožbi navaja, da je v roku 8 dni, ki je bil določen za plačilo polovične globe, zaradi visoke globe in slabega finančnega položaja vložil zahtevo za obročno plačilo polovične globe, kot mu to omogoča ZP-1 v drugem odstavku 18. člena. Iz zakona ne izhaja, da bi bila možnost obročnega plačila mogoča samo pri plačilu celotne globe, prav tako ne obstaja razumen razlog za tako ravnanje. Povsem normalno se mu tudi zdi, da se pri znesku 575 EUR, kolikor znaša polovična globa, lahko zahteva obročno plačilo. Gre za znesek, ki je večji od njegove mesečne neto plače, s katero preživlja dva mladoletna otroka. Sklicevanje izdajatelja plačilnega naloga, da bi lahko tožnik zahteval obročno plačilo samo pri celotno izrečeni globi, ni smiselno. Takoj potem, ko je prejel obvestilo, da je bil njegov zahtevek za obročno plačilo globe zavrnjen, je tožnik plačal polovično globo, s čimer je zadostil vsem zakonskim zahtevam, saj je izvedel hitro plačilo in se odpovedal pravici do sodnega varstva. Z vložitvijo zahteve za obročno plačilo pa si je pridržal 8 dnevni rok za polovično plačilo. Zato meni, da je rok za plačilo polovične globe začel teči šele 16. 5. 2014, ko mu je bilo vročeno obvestilo o zavrnitvi prošnje za obročno plačilo globe.

5. Ker tožnik meni, da je svoje obveznosti iz naslova plačilnega naloga že poravnal, sodišču predlaga, naj se izpodbijani sklep o davčni izvršbi odpravi, tožena stranka pa naj tožniku povrne 600 EUR zarubljenih sredstev, skupaj s pripadki od 10. 9. 2014 dalje ter stroški tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Med strankama ostaja sporno, ali je tožnik vse svoje obveznosti v spornem plačilnem nalogu z dne 19. 4. 2014 že poravnal pred izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi z dne 8. 9. 2014, ali pa je bil izpodbijani sklep po drugi strani izdan pravilno in zakonito. Med strankama ni sporno, da je bil tožniku izdan plačilni nalog dne 19. 4. 2014, na podlagi katerega je bila izrečena globa v višini 1.150 EUR, pri čemer je polovična globa znašala 575 EUR. Ni tudi sporno, da je znesek polovične globe v znesku 575 EUR tožnik poravnal 20. 5. 2014. Ostaja pa sporno, ali je z omenjenim plačilom njegova obveznost po plačilnem nalogu z dne 19. 4. 2014 ugasnila ali ne.

10. Iz drugega odstavka 18. člena ZP-1 po mnenju sodišča ne izhaja, kar trdi tožnik, da je mogoče vložiti zahtevo za obročno plačilo tudi polovične globe. Omenjeni člen nesporno določa, da je mogoče zahtevati plačilo globe v obrokih le zoper izrečeno globo, ta pa je v primeru tožnika znašala 1.150 EUR, kar izhaja iz plačilnega naloga. Tudi 57.c člen ZP-1 je jasen. Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v 8 dneh po pravnomočnosti. Kršitelj, ki ne plača polovičnega zneska globe v omenjenem roku, mora plačati celotni znesek globe v roku, ki je določen v odločbi oziroma plačilnem nalogu, brez kakršnihkoli izjem.

11. Iz povedanega torej izhaja, da tožnik ugodnosti plačila polovične izrečene globe na dan 20. 5. 2014, ko je polovično globo plačal, ni več imel. Zato je po mnenju sodišča neutemeljen tudi tožnikov ugovor, da je davčna izvršba neutemeljena iz razloga, ker je sporni znesek že poravnal.

12. V ostalem se sodišče z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami obeh davčnih organov v izpodbijani odločbi oziroma odločbi organa druge stopnje strinja. Prav tako se strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja upravni organ, kot tudi z razlogi, s katerimi drugostopni organ zavrača pritožbene ugovore. Kolikor so ugovori, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tožbi enaki pritožbenim, jih iz istega razloga, da ne bi prišlo do ponavljanja, zavrača tudi sodišče v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1.

13. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.