Appeal dismissed: Employee's work-related expenses excluded from bankruptcy estate due to protected income limits.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Iz pritožbi priložene pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, ki jo je 2. 3. 2015 sklenila pritožnica z delodajalcem, je razvidno, da je pritožnica upravičena do plače v višini 790,73 EUR. Iz dopisa delodajalca z dne 12. 5. 2015 je razvidno, da skupni prejemki pritožnice ne presegajo zajamčenega zneska za pritožnico, ki ima preživninsko obveznost za tri otroke. V posledici navedenega se v dobro fiduciarnega računa upravitelja iz prejemkov pritožnice ne plačuje. To pa pomeni, da iz naslova zaposlitve pritožnica ne prispeva k stečajni masi, temveč ji ostanejo na razpolago vsi prejemki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V kolikor bi sodišče ugodilo predlogu pritožnice, bi to pomenilo, da bi se stroški pritožnice, ki so povezani z njeno zaposlitvijo, pokrivali v breme splošne stečajne mase. Za to pa ni najti pravne podlage v določilih ZFPPIPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 82) je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog stečajne dolžnice, s katerim je predlagala, naj se ji izplačujejo kot stroški stečajnega postopka stroški prihoda na delo ter stroški prehranjevanja (malice).

2. V pritožbenem roku je zoper sklep prvostopenjskega sodišča dolžnica vložila pritožbo (red. št. 97). Uveljavljala je pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na ugotovitvi, da med prejemke, ki so izvzeti iz stečajne mase, ne spadajo prejemki iz naslova povrnitve stroškov prevoza na delo in malice. Hkrati pa je zavzelo stališče, da predloga ni mogoče obravnavati kot predlog za povrnitev stroškov v smislu 9. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, ker potni stroški in malica ne predstavljajo stroškov v smislu citiranega zakonskega določila.

5. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je predlog pritožnice z dne 7. 9. 2015 (red. št. 80) deloma mogoče razumeti kot utemeljevanje nujno potrebnih stroškov stečajne dolžnice, ki jih ima v zvezi s svoji zaposlitvijo. Pritožnica namreč utemeljuje, da naj bi bila v nasprotnem primeru izpostavljena tveganju, da dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi sploh ne bo mogla opravljati. Pritožbeno sodišče se je v primerljivi zadevi Cst 505/2013 v sklepu z dne 7. 1. 2014 sicer postavilo na stališče, da je predlog dolžnika za izvzetje potnih stroškov iz stečajne mase mogoče obravnavati kot predlog za povračilo stroškov v višini, ki jo predstavljajo potni stroški za prihod na delo. Takšno stališče je zavzelo ob dejanskem položaju, ko naj bi delodajalec dolžnici v zvezi z zaposlitvijo povrnil stroške prevoza, vendar naj bi se ti na podlagi pravnomočnih sklepov stečajnega sodišča nakazovali na fiduciarni denarni račun upraviteljice, na katerega se steka stečajna masa. Posledično je morala zato dolžnica plačevati stroške prevoza na delo iz zneska, ki je izvzet iz stečajne mase.

6. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da je razlaga, kot je bila sprejeta v odločbi Cst 505/2013, dopustna samo ob predpostavki, da so sredstva, ki jih dolžnik prejme od delodajalca, tudi prenakazana na fiduciarni račun stečajne mase, kar pomeni, da dolžnik s temi sredstvi ne more razpolagati.

7. V konkretnem primeru pritožnica niti v predlogu z dne 7. 9. 2015 niti v pritožbi takšnega dejanskega stanu ne zatrjuje. Iz spisovnih podatkov je razvidno nasprotno, to je, da prejemki pritožnice iz naslova plače in nadomestila za prevoz in prehrano, ne presegajo zaščitenega minimalnega dohodka dolžnice. Iz pritožbi priložene pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, ki jo je 2. 3. 2015 sklenila pritožnica z delodajalcem, je razvidno, da je pritožnica upravičena do plače v višini 790,73 EUR. Iz dopisa delodajalca z dne 12. 5. 2015 (red. št. 41) je razvidno, da skupni prejemki pritožnice ne presegajo zajamčenega zneska za pritožnico, ki ima preživninsko obveznost za tri otroke. V posledici navedenega se v dobro fiduciarnega računa upravitelja iz prejemkov pritožnice ne plačuje. To pa pomeni, da iz naslova zaposlitve pritožnica ne prispeva k stečajni masi, temveč ji ostanejo na razpolago vsi prejemki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V kolikor bi sodišče ugodilo predlogu pritožnice, bi to pomenilo, da bi se stroški pritožnice, ki so povezani z njeno zaposlitvijo pokrivali v breme splošne stečajne mase. Za to pa ni najti pravne podlage v določilih ZFPPIPP.

8. Ne glede na navedeno pa je v zvezi s predlogom, v kolikor se nanaša na povrnitev stroškov malice, potrebno pojasniti, da ti stroški (četudi je pritožnica v skladu z delovnopravnimi predpisi upravičena do prejemka iz naslova pokrivanja le-teh), ne predstavljajo stroškov, ki bi pritožnici nastali zgolj v povezavi z njeno zaposlitvijo. Gre za osnovne življenjske stroške prehrane, ki dolžnici nastajajo neodvisno od njene zaposlitve.

9. Upoštevaje navedene razloge se izkaže odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je predlog pritožnice zavrnilo, kot materialnopravno pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).