Appeal dismissed; final court judgment serves as legal basis, preventing unjust enrichment claims. Parties agreed on debt offset via contract.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Stranki lahko v pogodbi o pobotu sami določita njegov nastanek.

Pravnomočna sodna odločba predstavlja pravni temelj za plačilo. Zato v takšnih primerih o prehodu premoženja brez pravnega temelja ni mogoče govoriti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 24061/2015 z dne 9. 3. 2015 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo 55,00 EUR toženčevih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je terjatev tožeče stranke prenehala zaradi podpisa izjave o pobotu z dne 6. 2. 2013. Do materialnopravnega oziroma izven pravdnega pobota pride, ko ena stranka to drugi izjavi (če so takrat izpolnjeni pogoji zanj – prvi odstavek 312. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). Pri tem se šteje, da je pobot nastal (in sta nasprotni terjatvi prenehali), ko so se stekli pogoji zanj (drugi odstavek 312. člena OZ). Stranki pa se o pobotu lahko tudi dogovorita, skleneta tako imenovano pogodbo o pobotu. V pobotni izjavi, ki sta jo nesporno podali obe pravdni stranki (in se nahaja v spisu na l. št. 11) je izrecno zapisano, da se pobot izvede po podpisu izjave in da izjava začne veljati z dnem, ko jo podpišeta obe stranki. Tožeča stranka ne trdi, da izjave ne bi podpisala ali da je ne bi podpisala 6. 2. 2013. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je prišlo do pobota vtoževane terjatve z nasprotno terjatvijo tožene stranke iz naslova najemnin. Obe terjatvi sta tako s pobotom (ki nastane že s samo izjavo, v trenutku, ko je ta podana in so zanj izpolnjeni pogoji) prenehali.

6. Tako je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da vprašanje, ali je tožena stranka takšen pobot upoštevala, za odločitev ni relevantno. Brez dvoma je s podpisom pobotne izjave prenehala tudi njena terjatev. V kolikor je kljub temu zahtevala njeno plačilo v celoti, do tega nikakor ni bila upravičena. Tožeča stranka, ki je bila prav tako podpisnica takšne izjave, pa bi se plačilu (do pobotanega zneska) lahko izognila s tem, da bi se v gospodarskem sporu Pg 2/2013 sklicevala na omenjeni pobot. Nedvomno se je namreč zavedala, da je do njega prišlo in da torej terjatev tožene stranke (za katero tožeča stranka trdi, da je prenehala s spornim pobotom) do višine pobotanega zneska ne obstaja več. V kolikor tega ni storila ali (in) je terjatev v celoti plačala, pa do povračila preveč plačanega zneska ni upravičena. Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, namreč tega nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili (191. člen OZ). Da bi bila podana katera od navedenih izjem, tožeča stranka ne zatrjuje.

7. Že zaradi citiranega posebnega pravila iz 191. člena OZ, tožbeni zahtevek ne bi mogel biti utemeljen niti na podlagi neupravičene obogatitve. Tudi sicer o neupravičeni obogatitvi ni mogoče govoriti, kadar stranka nekaj plača na podlagi pravnomočne sodbe. Bistvo neupravičene obogatitve namreč je, da do prehoda premoženja pride brez pravnega temelja (prvi odstavek 190. člena OZ). Pravnomočna sodna odločba seveda predstavlja pravni temelj za plačilo. Zato v takšnih primerih o prehodu premoženja brez pravnega temelja ni mogoče govoriti.

8. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, dejansko stanje med pravdnima strankama v predmetnem postopku ni sporno. Čeprav se sodišče prve stopnje do utemeljenosti zahtevka na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi ni opredelilo, višjemu sodišču izpodbijane sodbe ni bilo treba razveljaviti. Ker je bilo potrebno pojasniti le pravilno uporabo materialnega prava, je namreč izostanek obrazložitve v tem delu lahko podalo samo.

9. Pritožbeno uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Višje sodišče ni našlo niti kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijano sodbo pa potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k pritožbeni odločitvi, stroškovno ni bil potreben. Tudi tožena stranka mora zato sama kriti stroške, ki so ji z njim nastali (prvi odstavek 155. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).