Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 33/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.33.2016 AI generated

Appeal allowed; appeal court voids lower court ruling due to inconsistency between decision and plan regarding bankruptcy costs.

Case Number VSL sklep Cst 33/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appeal court granted the appeal and set aside the lower court's ruling due to a material inconsistency between the court's decision and the final distribution plan. The creditor argued that court fees should not burden the special distribution mass, while the administrator contended the special mass was the debtor's sole asset and thus liable for all costs. The court found the lower court failed to address the contradiction between its partial approval of the objection and the final plan, violating procedural requirements and remanding the case for a new decision.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 226. člen 4. odstavek; ZFPPIPP 226. člen 5. točka 4. odstavek: When a special distribution mass represents the debtor's sole assets, it must bear all bankruptcy costs, including court fees, even if not explicitly listed in the distribution plan.

Keywords

AI generated
special distribution mass bankruptcy costs court fees liability inconsistency decision remand proceedings creditor rights ZFPPIPP provisions

Cited Legislation

AI generated
ZFPPIPP 226. člen 4. odstavek
ZFPPIPP 226. člen 5. točka
ZFPPIPP 338. člen 1. odstavek
ZFPPIPP 339. člen 14. točka 2. odstavek
ZFPPIPP 365. člen 3. točka
ZPP 1. odstavek 121. člen
ZPP 3. točka 365. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

V ZFPPIPP ni podlage, da bi sodišče pred razdelitvijo posebne stečajne mase to obremenjevalo z drugimi stroški stečajnega postopka, ki jih je mogoče izplačati le v breme splošne stečajne mase. Vendar pa je takšno izplačilo utemeljeno takrat, ko predstavlja posebna stečajna masa edino premoženje stečajnega dolžnika. Prav na to situacijo pa opozarja upravitelj v svojih vlogah. Očitno se je stečajni postopek v tem primeru vodil le zaradi poplačila pritožnika (ločitvenega upnika), zato bi moral nositi tudi nastale stroške stečajnega postopka. Temu bi se pritožnik lahko izognil s pravočasno uveljavitvijo svoje terjatve v izvršbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) ugodilo ugovoru upnika D. d. o. o. proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase in (2.) odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve z dne 8.12.2015 (p.d. 154), ki je sestavni del izreka sklepa.

2. Zoper sklep se je zoper 2. točko izreka pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) in predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče ugotavlja, da je v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase upnikovo poplačilo zmanjšano za znesek sodne takse v višini 950,38 EUR in za sorazmerni del stroškov v zvezi z izdelavo računovodskih izkazov v znesku 17.287,92 EUR (2. alineja 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP), čeprav je upnik v zvezi s tem vložil ugovor proti načrtu razdelitve in je sodišče upnikovemu ugovoru v izreku v celoti, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa delno (za stroške izvedbe prodaje in upravljanja premoženja dolžnika v višini 406,61 EUR) ugodilo. Obstaja neskladje med vsebino odločitve sodišča prve stopnje o upnikovem ugovoru in končnim načrtom razdelitve posebne razdelitvene mase ter nasprotje med izrekom sklepa in njegovo obrazložitvijo. To pa pomeni, da je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZPP, zaradi katere se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti in s tem razveljavitveni razlog iz 3. točke 365. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

5. Pritožnik (upnik) je ugovarjal (p.d. 116) zoper načrt razdelite posebne razdelitvene mase (med drugim) tudi v zvezi s plačilom sodne takse za razdelitev. Opozoril je, da sodna taksa ne sodi med stroške, ki lahko bremenijo posebno stečajno maso. Kot je v svoji vlogi pravilno pojasnil upravitelj, ta strošek res ni izrecno naveden v 5. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Ker pa je sodna taksa za razdelitev nastala zaradi razdelitve te posebne mase, mora navedeni strošek bremeniti to posebno maso skladno s 4. odstavkom 226. člena ZFPPIPP.

6. Upnik je v pritožbi še pojasnil, da je še pred vložitvijo pritožbe na podlagi dogovora z upraviteljem dosegel znižanje ostalih stroškov, ki po končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 8.12.2015 neupravičeno zmanjšujejo upnikovo poplačilo (stroški računovodstva in administracije, ki so vključeni v postavko “sorazmerni del stroškov arhiviranja in drugih stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka“ v skupni višini 17.287.92 EUR). Navedel je, da sta se v zvezi s temi stroški upnik in upravitelj dogovorila o dodatnem poplačilu upnika. Zaradi tega dogovora je upravitelj 23. 12. 2015 vložil Načrt poznejše razdelitve posebne razdelitvene mase. Če bo navedeni načrt pravnomočno potrjen, upnik vztraja pri pritožbi le glede stroška sodne takse.

7. Upravitelj je dne 23. 12. 2015 predložil še načrt poznejše razdelitve posebne razdelitvene mase (p.d. 157) in v njem pojasnil, da iz sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 11. 12. 2015 izhaja, da se upnikovemu ugovoru ugodi. Iz takšne odločitve sodišča prve stopnje izhaja, s splošnimi stroški stečajnega postopka v znesku 13.474,36 EUR ne bo mogoče obremeniti posebne stečajne mase, zaradi česar bo navedeni znesek splošnih stroškov stečajnega postopka ostal nepoplačan. Hkrati pa je predlagal, da se s poznejšo razdelitvijo posebne razdelitvene mase upniku razdelijo ravno ta dodatna sredstva.

8. Res je, da v ZFPPIPP ni podlage, da bi sodišče pred razdelitvijo posebne stečajne mase to obremenjevalo z drugimi stroški stečajnega postopka, ki jih je mogoče izplačati le v breme splošne stečajne mase. Vendar pa je takšno izplačilo utemeljeno takrat, ko predstavlja posebna stečajna masa edino premoženje stečajnega dolžnika. Prav na to situacijo pa opozarja upravitelj v svojih vlogah. Očitno se je stečajni postopek v tem primeru vodil le zaradi poplačila pritožnika (ločitvenega upnika), zato bi moral nositi tudi nastale stroške stečajnega postopka. Temu bi se pritožnik lahko izognil s pravočasno uveljavitvijo svoje terjatve v izvršbi.

9. Višje sodišče ocenjuje, da zato, ker v času odločanja sklep o poznejši razdelitvi še ni pravnomočen, samo ne more odpraviti ugotovljene kršitve, zato je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), sodišče prve stopnje pa bo moralo v ponovljenem postopku pri svoji odločitvi upoštevati tudi dne 22.1.2016 izdani sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase.