Appeal dismissed; bankruptcy trustee lacks standing to intervene in separate ownership confirmation suit.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Tožba za ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini, na kateri ima druga toženka zavarovano plačilo svoje terjatve do prve toženke, ki je vpisana kot lastnica spornih nepremičnin, ne vpliva na položaj ločitvenega upnika oziroma na položaj upravičenca do poplačila iz določenega premoženja, saj tudi takrat, ko oseba, ki trdi, da je izločitveni upnik, uspe s tožbenim zahtevkom za ugotovitev obstoja izločitvene pravice, upnik, ki ima poplačilo svoje terjatve zavarovano z zastavno pravico, vpisano v zemljiško knjigo, te poplačilne pravice še ne izgubi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožničin predlog za stransko intervencijo na strani druge toženke.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremni tako, da se intervenientu dovoli vstop v pravdo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (1. odstavek 199. člena ZPP). Pri tem ne zadostuje zgolj ekonomski interes te osebe. Sodišče prve stopnje je pritožničin predlog za stransko intervencijo zavrnilo z obrazložitvijo, da je izkazala le ekonomski interes, ne pa tudi pravnega, saj je zatrjevala, da bo v primeru neuspeha druge toženke izgubila možnost učinkovitega poplačila iz zavarovane nepremičnine, prav tako pa tudi ni uspela izkazati veljavnosti Pogodbe o odplačnem odstopu terjatve ST VoGo 101029 z dne 19. 12. 2011, saj ni izkazana izpolnitev odložnega pogoja.

5. V tej zadevi se je v času vložitve predloga za dopustitev stranske intervencije obravnaval zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini, na kateri ima druga toženka zavarovano plačilo svoje terjatve do prve toženke, ki je vpisana kot lastnica spornih nepremičnin. Tožba je bila vložena, ker je druga toženka kot upnica v stečajnem postopku nad prvo toženko prerekala prijavljeno izločitveno pravico, ta tožba pa vpliva zgolj na stečajno maso prve toženke, iz katere se bodo poplačali upniki v stečajnem postopku. Taka tožba pa ne vpliva na položaj ločitvenega upnika oziroma na položaj upravičenca do poplačila iz določenega premoženja, saj tudi takrat, ko oseba, ki trdi, da je izločitveni upnik, uspe s tožbenim zahtevkom za ugotovitev obstoja izločitvene pravice, upnik, ki ima poplačilo svoje terjatve zavarovano z zastavno pravico, vpisano v zemljiško knjigo, te poplačilne pravice še ne izgubi. To pa nadalje pomeni, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pritožnica nima pravnega interesa za pridružitev drugi toženki v tej pravdi. Tak interes bi s pogodbo o odstopu terjatve lahko izkazovala le v pravdi, ki bi tekla na podlagi izbrisne tožbe v zvezi z v zemljiško knjigo vpisano poplačilno pravico, ali pa morda v pravdi, ki bi tekla zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice druge toženke.

6. Na obstoj pravnega interesa po oceni višjega sodišča pomembno vpliva ravno dejstvo, da gre za pravdo, ki izvira iz stečajnega postopka nad vpisanim lastnikom nepremičnine. Če bi namreč, ne da bi nad lastnikom nepremičnine tekel stečajni postopek, tožeča stranka uveljavljala zahtevek za ugotovitev lastninske pravice zaradi priposestvovanja, bi tak zahtevek lahko uveljavljala le zoper lastnika nepremičnine, taka pravda pa na pravni položaj imetnika hipoteke ne vpliva. Zato tudi imetnik hipoteke po oceni višjega sodišča v taki pravdi ne bi imel intervencijskega interesa. V obravnavani zadevi je bil tudi lahko tožen le zaradi določil Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, po katerem je treba tožiti upnika, ki je izločitveno pravico prerekal (310. člen ZFPPIPP v zvezi s 3. odstavkom 300. člena ZFPPIPP). Pravni interes za prerekanje izločitvene pravice namreč vsakemu upniku, ki je pravočasno prijavil terjatev, ločitveno ali izločitveno pravico, daje ZFPPIPP (primerjaj 303. člen ZFPPIPP v zvezi s 63. členom ZFPPIPP). Pritožnik, ki ne zatrjuje, da ima položaj upnika prve toženke v skladu z določili ZFPPIPP, pa takega pravnega interesa ne more izkazati.

7. Glede na to, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna že iz tega razloga, se višjemu sodišču ni bilo treba ukvarjati s pritožbenimi razlogi v zvezi z veljavnostjo zgoraj navedene pogodbe (1. odstavek 360. člena ZPP).

8. Višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).