Supreme Court dismisses appeal; buyer of high-value boat not in good faith due to lack of title evidence.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal against a lower court ruling that ordered the return of a high-value boat. The appellant argued that the seller lacked title and that the court erred in finding the buyer not in good faith under Article 64 of the Property Law. The court held that given the boat's significant value, the buyer was obligated to verify the seller's title documents beyond mere possession, thereby failing the good faith requirement.
Legislator headnote
AI generatedArticle 64 of the Property Law; Article 11(2) of the Property Law: A transferee is not in good faith if they should have known the transferor lacked the right to dispose, especially when the property's high value necessitates verification of title documents.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
Tožena stranka je dolžna v petnajstih dneh povrniti tožeči stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 4.764,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
[JEDRO]
Dobrovernost v kontekstu 64. člena SPZ pomeni, da pridobitelj ne sme vedeti, ali morati vedeti, da prenosnik ni sposoben razpolagati s stvarjo. Še posebej zaradi visoke vrednosti plovila bi se moral toženec nedvomno prepričati o tem, kakšno pravico ima prodajalec na plovilu tudi na podlagi listin, ki bi dokazovale nastanek razpolagalne pravice s stvarjo in se ne bi smel zadovoljiti zgolj z ugotovitvijo, da je prodajalka neposredna posestnica stvari.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je ugotovilo, da je tožnica lastnica plovila Azimut 39, Evolution (leto izdelave 2008, št. šasije ....) ter zavezalo toženca, da mora v petnajstih dneh tožnici izročiti navedeno plovilo.
2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo toženčevo pritožbo proti prvostopenjski sodbi.
3. Toženec je vložil dovoljeno revizijo (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) proti sodbi pritožbenega sodišča. Revidentovo stališče je, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je ugotovilo, da je tožnica lastnica spornega plovila in ni upoštevalo domneve, da je lastniški posestnik stvari tudi njen lastnik. Poleg tega naj bi bilo zmotno tudi stališče sodišča, da med prodajalko družbo A., d. o. o., in tožencem ni bila sklenjena pogodba o nakupu čolna, za kar obstajajo dokazi in so bili sodišču tudi predloženi. Zmotna pa naj bi bila tudi ugotovitev, da toženec ob nakupu čolna ni bil v dobri veri in da zato niso bili izpolnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice po 64. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).
4. Tožnica je odgovorila na revizijo in zahtevala povrnitev stroškov revizijskega postopka.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Po presoji Vrhovnega sodišča je rezultat odločanja pritožbenega sodišča v skladu s pravilno uporabo materialnega prava, pri čemer je posebej pomembno upoštevanje konteksta spornega razmerja pravdnih strank. Bistvena pri pravnem vrednotenju ravnanj pravdnih strank je zato nedvomno tudi znatna vrednost spornega plovila.
7. Ob upoštevanju relevantnih trditev pravdnih strank in ugotovljenega pravnega razmerja med tožnico in A., d. o. o., (neizpolnjena pogodba o leasingu), ne more biti nikakršnega dvoma, da slednja v času s strani toženca zatrjevane prodaje, ni imela pravice razpolagati s spornim plovilom. Toženec bi zato lahko pridobil lastninsko pravico na sporni stvari le ob izpolnitvi predpostavk, ki jih predpisuje 64. člen SPZ. S tem v zvezi pa je pravilna ocena nižjih sodišč, da toženec glede na okoliščine zatrjevanega nakupa plovila ni bil v dobri veri. Dobrovernost v kontekstu 64. člena SPZ pomeni, da pridobitelj ne sme vedeti, ali morati vedeti, da prenosnik ni sposoben razpolagati s stvarjo.(1) Še posebej zaradi visoke vrednosti plovila bi se moral toženec nedvomno prepričati o tem, kakšno pravico ima prodajalec na plovilu tudi na podlagi listin, ki bi dokazovale nastanek razpolagalne pravice s stvarjo in se ne bi smel zadovoljiti zgolj z ugotovitvijo, da je prodajalka neposredna posestnica stvari. Slednja okoliščina ob vsem povedanem tudi ni mogla vzpostavljati videza, da je prodajalka lastniška posestnica plovila in zato ni mogla biti vzpostavljena domneva lastninske pravice iz drugega odstavka 11. člena SPZ.
8. Tožnica je s tožbo uveljavljala predvsem vrnitveni zahtevek. Pri tem je treba upoštevati, da je bila tožnica v razmerju s A., d. o. o., nedvomno vsaj dobroverna posredna lastniška posestnica spornega plovila. V takšnem primeru je vsekakor utemeljen njen vrnitveni zahtevek proti nedobrovernemu tožencu.(2)
9. Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu in prvem odstavku 371. člena ZPP.
10. Odločitev o pravdnih stroških ima podlago v prvih odstavkih 165. in 154. člena ZPP. Tožničini stroški revizijskega postopka so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo.
---.---
Op. št. (1): Primerjaj M. Tratnik, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 323.
Op. št. (2): Primerjaj določbo prvega odstavka 98. člena SPZ.