Supreme Court allows appeal against second instance dismissal of pre-emptive right claim due to lack of active standing.

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da tožnik nima aktivne legitimacije, ker nima nobene (obligacijske) pravice, ki bi bila prizadeta z materialnopravno neveljavno vknjižbo. Tožnik kot predkupni upravičenec spornega kmetijskega zemljišča nima zgolj pravice do sklenitve pogodbe, ampak je bil zavezovalni pravni posel celo že sklenjen v trenutku, ko je prva toženka prejela njegov sprejem ponudbe, kot je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo v svojem načelnem pravnem mnenju z dne 6. 4. 2012. Aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe na podlagi 243. člena ZZK-1 pa ima tudi predkupni upravičenec oziroma imetnik obligacijske pravice.

Prav tako zavrnitev zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe v drugi pravdi tožniku ne jemlje predkupne pravice, ki jo je le-ta že pridobil zunaj pravde. Veljavnost zavezovalnega pravnega posla med tožnikom in prvo toženko je pogojena samo z odobritvijo upravne enote.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Bistvo tožnikovega prizadevanja temelji na tezi, da je bil prikrajšan v svoji predkupni pravici in to na način, ki predstavlja zavesten in skrbno skonstruiran obid predpisov o prodaji po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Prva toženka je 17. 4. 2002 prodala drugi toženki in tretjemu tožencu parcelo št. 432 k. o. ... Nato je 21. 6. 2002 prva toženka podala pri Upravni enoti ... ponudbo za prodajo sosednje parcele št. 450/3 k. o. ...; ta parcela se nahaja v območju varovalnega gozda. Ponudbo je sprejelo več oseb, med drugim tudi druga toženka in tretji toženec ter tožnik, ki je hkrati izjavil, da kot mejaš uveljavlja predkupno pravico. Dne 26. 7. 2002 se je ponudba zaključila. Upravna enota ... je 20. 8. 2002 izvedla ustno obravnavo. Mesec in pol kasneje (1. 10. 2002) je pravna prednica prve toženke (H. d. d.) umaknila ponudbo. Hkrati je na GURS vložila predlog za združitev obeh, uvodoma navedenih parcel. GURS je 14. 11. 2002 izdal odločbo, s katero sta bili obe parceli združeni v enotno parcelo št. 432 k. o. ... Dne 18. 12. 2002 so toženci sklenili sporni aneks k prodajni pogodbi za parcelo št. 432 k. o. ... Z njim so „dogovorili doplačilo za dodatno površino, za katero se je parcela št. 432 k. o. ... povečala po pripojitvi parcele 450/1 k. o. ...“. Do vknjižbe je prišlo po sklenitvi aneksa. Drugi in tretji toženec sta postala lastnika celotne parcele, tožnik pa prikrajšani imetnik svoje (pravilno uveljavljane) predkupne pravice.

2. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju tožnikovemu izbrisnemu in vmesnemu ugotovitvenemu zahtevku ugodilo. Pritrdilo je tožnikovi tezi, da je šlo za izigravanje kogentnih predpisov ZKZ.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo, ugodilo pa je pritožbi tožencev in sodbo tudi v ugodilnem delu spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo. Navedlo je, da je tožnik svoj pravni interes, izvirajoč iz ponudbe za prodajo parcele 450/3, ki jo je prva toženka prodala 21. 6. 2002, izčrpal s tožbo v drugi pravdi na sklenitev prodajne pogodbe. Menilo je, da ker je tožnik v drugi pravdi propadel, ni izkazal, da bi bila njegova obligacijska pravica kršena, zato zahtevek na podlagi 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ni utemeljen.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 180/2015 z dne 22. 10. 2015 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je odločitev o neobstoju aktivne legitimacije za izbrisno tožbo (243. člen ZZK-1) glede na okoliščine konkretnega primera napačna.

5. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) na drugi stopnji in kršitve pravice do sodnega varstva. V obrazložitvi opisuje potek dogodkov, trdi, da odločitev nižjih sodišč odstopa od razveljavitvenega sklepa revizijskega sodišča (izrecno opozori, da revizijsko sodišče ni podvomilo v njegov pravni interes). Trdi, da je povsem jasno, da je aneks ničen ter da je zaradi tesne zveze z drugim postopkom podan tudi njegov interes, da se to ugotovi. Namreč na podlagi ugodne odločitve v tej zadevi, bo lahko dosegel obnovo drugega postopka, v katerem je zahteval sklenitev prodajne pogodbe in je bil njegov tožbeni zahtevek zavrnjen z obrazložitvijo, da je sodišče v tej pravdi zahtevek za ugotovitev ničnosti aneksa pravnomočno zavrnilo. S tem mu je sodišče odvzelo pravico do poštenega obravnavanja zadeve. Meni, da če je aneks ničen, tožnik kot kmet in mejaš pa ima predkupno pravico, katero je uveljavljal v drugi pravdi, ima obligacijsko pravico, ki mu je bila kršena z nezakonito vknjižbo tožencev. Na podlagi 243. člena ZZK-1 pa je aktivno legitimiran tudi imetnik zakonite predkupne pravice oziroma imetnik obligacijske pravice.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija je utemeljena.

8. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pravnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP), zato ni presojalo tudi utemeljenosti uveljavljane bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da tožnik nima aktivne legitimacije, ker nima nobene (obligacijske) pravice, ki bi bila prizadeta z materialnopravno neveljavno vknjižbo. Tožnik kot predkupni upravičenec spornega kmetijskega zemljišča nima zgolj pravice do sklenitve pogodbe, ampak je bil zavezovalni pravni posel celo že sklenjen v trenutku, ko je prva toženka prejela njegov sprejem ponudbe, kot je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo v svojem načelnem pravnem mnenju z dne 6. 4. 2012.(1) Aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe na podlagi 243. člena ZZK-1 pa ima tudi predkupni upravičenec oziroma imetnik obligacijske pravice.

10. Odločitev sodišča druge stopnje je materialnopravno zmotna. Tudi če se je sodišče v drugi pravdi v razlogih sodbe opredelilo do tožnikove predkupne pravice, je o tem odločalo zgolj kot o predhodnem vprašanju. Odločitev o predhodnem vprašanju, ki ni zajeta v izreku sodne odločbe, pa ne postane pravnomočna in ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (13. člen ZPP). Prav tako zavrnitev zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe v drugi pravdi tožniku ne jemlje predkupne pravice. Veljavnost zavezovalnega pravnega posla med tožnikom in prvo toženko je pogojena samo z odobritvijo upravne enote. Poleg vsega navedenega pa je tožnik tudi zatrjeval, da bi lahko v primeru uspeha v tej pravdi zahteval obnovo drugega postopka.

11. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče druge stopnje ni izčrpalo pritožbenih razlogov, zato je revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

12. Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): (1) Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, je v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena Obligacijskega zakonika. (2) Ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je kupoprodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Če je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov. (3) Zahteva po predložitvi pogodbe o pravnem poslu v postopku odobritve pravnega posla iz 22. člena ZKZ je izpolnjena, če se predkupni upravičenec, ki je pravočasno sprejel ponudbo, sklicuje na izjavo o sprejemu ponudbe. (4) Pristojna upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov. Kadar ima glede na določbo 23. člena ZKZ več sprejemnikov ponudbe predkupno pravico enakega vrstnega reda, upravna enota pozove ponudnika, naj opravi izbiro. Če ta izbire v postavljenem roku ne opravi, to stori upravna enota, upoštevajoč namen zakonske ureditve predkupne pravice. (5) Predkupni upravičenec, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila.