Administrative court dismisses appeal where applicant missed statutory deadline for approval application without valid extension request.

I. Tožba prvotožnika A.A. se zavrže.

II. Tožba drugotožnice B.B. se zavrne.

[JEDRO]

Vloga za odobritev pravnega posla je bila vložena po preteku 8-dnevnega roka, ki ga je določilo izvršilno sodišče in s katerim je bila drugotožnica ob vročitvi zapisnika o tretjem naroku za prodajo nepremičnine seznanjena. Drugotožnica tudi ni vložila prošnje za podaljšanje tega roka. Sodišče tako zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da ni sama kriva za zamudo roka, temveč upravni organ, ki ni hotel v roku vložene vloge, četudi nepopolne, sprejeti in da ji je bila s tem povzročena nepopravljiva škoda.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S prvostopenjsko izpodbijano odločbo je upravni organ odločil, da se ne odobri prenos lastninske pravice solastnih deležev A.A. na zemljiščih, ki so bila predmet javne dražbe na Okrajnem sodišču v Žalcu opr. št. In 47/2002 in VL 75610/2012 z dne 24. 4. 2014, na B.B. V obrazložitvi upravni organ navaja, da je na podlagi zapisnika o tretjem naroku za prodajo nepremičnine - javne dražbe, B.B. vložila zahtevek za odobritev pravnega posla. Po sklepu sodišča je najugodnejši ponudnik C.C., vendar so bila zemljišča domaknjena solastnici B.B., ki je uveljavljala predkupno pravico. 25. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) določa, da mora po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za odobritev pravnega posla. Sodišče je za to dejanje določilo rok 8 dni.

2. Ker pa določba drugega odstavka 25. člena ZKZ določa, da upravna enota odobritev zavrne, če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, ki določa, da se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri, če promet ni potekal po postopku in na način določen s tem zakonom, je upravni organ vlogo iz tega razloga zavrnil.

3. S pritožbeno odločbo je tožena stranka odpravila prvostopenjsko odločbo in s sklepom odločila, da se vloga B.B. zavrže. V obrazložitvi navaja, da je treba vlogo za odobritev pravnega posla kot prepozno zavreči, glede na to, da je prosilka vlogo, ki ji je bil priložen zapisnik z vsebovanim sklepom okrajnega izvršilnega sodišča vložila dne 16. 5. 2014, to je po poteku 8 dnevnega roka za njeno vložitev, ki je potekel dne 5. 5. 2014.

4. Tožnika v tožbi uveljavljata tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navajata, da ne moreta nositi krivde, da vloga ni bila pravočasno vložena, ker mora to krivdo nositi pristojna upravna enota oziroma zaposlena, katera je predkupno upravičenko ob pravočasni predložitvi vloge zavrnila in jo napotila po nov zapisnik. Upravna enota bi morala to vlogo sprejeti in v primeru, da bi bila vloga nepopolna, bi morala predkupni upravičenki poslati poziv zaradi nepopolne vloge. S tem, ko jo je upravna enota zavrnila, ji je povzročila nepopravljivo škodo. Po zamudi roka je bil vložen nov zahtevek, ki ga je upravna enota zavrnila. Smiselno predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Stranka z interesom v tem postopku (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) C.C. v odgovoru na tožbo navaja, da pošilja sklep Višjega sodišča v Celju, iz katerega je razvidno, da je bila tožba obeh tožnikov neutemeljena. Namenoma sta zamudila rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. S tem sta dobila možnost pritožbe, tožbe in tako dalje, vse z namenom, da bi se izognila plačilu dolga, kar se vleče že od leta 2002.

7. Tožba prvotožnika ni dovoljena.

8. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa v prvem odstavku 2. člena, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Nadalje določa prvi odstavek 17. člena ZUS-1, da je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.

9. S prvostopenjsko odločbo je bilo na podlagi 25. člena ZKZ odločeno o zahtevi drugotožnice B.B. za odobritev pravnega posla prenosa lastninske pravice solastnih deležev prvotožnika na drugotožnico. Zoper prvostopenjsko odločbo, s katero upravni organ zahtevi ni ugodil, sta oba tožnika vložila pritožbo, ki jo je drugostopenjski upravni organ vsebinsko obravnaval, čeprav prvotožnik v postopku odločanja odobritve pravnega posla po določbah ZKZ ni bil stranka v postopku (ni vložil zahteve pri upravnem organu) in bi moral pritožbeni organ njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavreči na podlagi prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

10. Ker mora stranka tudi za vložitev tožbe v upravnem sporu, v skladu s prej navedeno določbo 2. člena ZUS-1 in prvega odstavka 17. člena ZUS-1 izkazati pravni interes za njeno vložitev (v pravni položaj prvotožnika z prvostopenjsko odločbo, ker ni bil stranka v upravnem postopku ni bilo poseženo), ki pa v tem primeru ni izkazan, je sodišče tožbo prvotožnika v skladu z določbo 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

11. Tožba drugotožnice ni utemeljena.

12. Okrajno sodišče v Žalcu je izvedlo postopek prodaje nepremičnin na tretji javni dražbi v skladu z določbami členov 181 do 189 in 212 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V skladu z določbo sedmega odstavka 189. člena ZIZ je po končani javni dražbi ugotovilo, da je za sklenitev pogodbe potrebna odobritev pravnega posla in je drugotožnico kot drugo najboljšo ponudnico in hkrati predkupno upravičenko napotilo, da v roku 8 dni vloži pri upravni enoti ustrezno vlogo. Prvostopenjski upravni organ je na podlagi drugega odstavka 25. člena ZKZ zavrnil odobritev pravnega posla z razlogom, ker promet z zemljišči ni potekal po postopku in na način določen s tem zakonom.

13. Navedeno odločitev organa prve stopnje je pritožbeni organ odpravil in odločil, da se upravni organ v vsebinsko presojo obravnavane vloge ne bi smel spuščati. Ob nesporni ugotovitvi, da je bila vloga za odobritev pravnega posla vložena po poteku 8 dnevnega roka, ki ga je določilo izvršilno sodišče, je tožena stranka po odpravi prvostopenjske odločbe vlogo drugotožnice kot prepozno vložene pravilno zavrgel.

14. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna. Nesporno med strankama postopka je, da je bila vloga vložena po preteku 8 dnevnega roka, ki ga je določilo izvršilno sodišče in s katerim je bila drugotožnica ob vročitvi zapisnika o tretjem naroku za prodajo nepremičnine seznanjena. Drugotožnica tudi ni vložila prošnje za podaljšanje tega roka. Sodišče tako zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da ni sama kriva za zamudo roka, temveč upravni organ, ki ni hotel v roku vložene vloge, četudi nepopolne sprejeti, in da ji je bila s tem povzročena nepopravljiva škoda.

15. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.