Appeal dismissed; new evidence discovery after default judgment does not permit procedure renewal under ZPP.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP pri zamudni sodbi ne pride v poštev.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče je zavrglo predlog toženca za obnovo postopka, ki ga je s priporočeno poštno pošiljko vložil 3. 4. 2014.

Toženec v pritožbi izraža nestrinjanje s sodbo, navaja, da o pogodbah kot laik do letos ni vedel, opisuje socialno stisko sebe in svoje družine, zaradi katere tudi ni zmogel plačevati najemnine. Meni, da je sodišče upravičeno ocenilo škodne posledice, ki so nastale in bodo nastale zaradi deložacije in da je ravnanje občine v tej zadevi protipravno.

Pritožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz spisovnih podatkov, je ta pravdna zadeva pravnomočno končana z zamudno sodbo P 224/2013 z dne 3. 2. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 307/2014 z dne 16. 9. 2014. Ugodeno je bilo tožbenemu zahtevku, da se tožencu odpove najemna pogodba za stanovanje v P., ki sta jo pravdni stranki sklenili 25. 2. 2003 in hkrati tožencu naloženo, da mora v 60 dneh po pravnomočnosti sodbe sporno stanovanje izprazniti in ga izročiti tožnici. Zatem je toženec vložil predlog za obnovo postopka. V predlogu je uveljavljal obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), torej da je zvedel za nova dejstva oziroma pridobil nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku. Konkretno je trdil, da je šele 6. 3. 2015 od uradnikov tožnice izvedel, da naj sporna najemna pogodba ne bi bila veljavna od konca leta 2003, saj je bila sklenjena za določen čas in naj ne bi prišlo do njenega podaljšanja, glede na to pa sodna odpoved pogodbe ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo vsled ugotovitve, da ne gre za nova dejstva, ker se je toženec že v (prepozno) vloženem odgovoru na tožbo z dne 30. 1. 2014 skliceval na okoliščino, da najemne pogodbe ni več.

Toženec s pritožbo, ki ne vsebuje pravno upoštevnih navedb, ne more doseči zanj ugodnejše odločitve. V konkretni zadevi se sodišču niti ni bilo potrebno ukvarjati s vprašanjem, kdaj je zvedel (oziroma bi lahko zvedel) za zatrjevano dejstvo, ki naj bi po njegovem mnenju predstavljalo obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP(1). Odločilna je namreč okoliščina, da je bila v zadevi izdana zamudna sodba, pri čemer je toženec zamudil z vložitvijo odgovora na tožbo (slednjega ni uspel ovreči niti v pritožbenem postopku zoper zamudno sodbo). S tem je že v rednem postopku izgubil možnost izpodbijanja relevantnega dejanskega stanja, ki je bilo podlaga pri izdaji zamudne sodbe in tega ne more zaobiti z institutom obnove postopka kot izrednim pravnim sredstvom. Glede na drugi odstavek 338. člena ZPP se zamudna sodba s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in je torej niti v postopku za obnovo postopka ni mogoče izpodbijati s sklicevanjem na nova dejstva in dokaze, ki bi pripeljali do drugačne dejstvene podlage in v tej posledici do drugačne, za toženca ugodnejše končne odločitve o tožbenem zahtevku. To skratka pomeni, da obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP pri zamudni sodbi ne pride v poštev.(2)

Iz teh razlogov je izpodbijana odločitev pravilna in je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

---

op. št. 1: Pri čemer se sme iz citiranega razloga obnova postopka dovoliti samo, če stranka okoliščin brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP).

op. št. 2: Tako tudi L. Ude v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2009, stran 588, 4. točka.