Appeal court quashes first instance ruling for failing to decide on tax exemption before issuing payment orders.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za taksno oprostitev, saj je od izida tega odločanja odvisno, ali bo do izterjave (neplačane in dolžne) takse, kot je urejajo določbe 34. do 35. člena ZST-1, sploh prišlo. Sodišče prve stopnje ni tako ravnalo in je zato nepravilno, najmanj preuranjeno uporabilo določbo 34. člena ZST-1, ki se nanaša na pozivanje k plačilu takse s plačilnim nalogom, kot tudi določbo 34.a člena ZST-1, ki določa postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog.

[OBRAZLOŽITEV]

Gre za vprašanje taksnih obveznosti v zemljiškoknjižnem postopku, v katerem je bila s sklepom Dn 24165/2012 z dne 24. 2. 2012 dovoljena vknjižba hipoteke in zaznamba sklepa o izvršbi. Nasprotni udeleženec je zoper sklep ugovarjal in hkrati predlagal, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. Zemljiškoknjižni sodnik je ugovor s sklepom Sdn 651/2012 z dne 10. 5. 2013 zavrnil, zoper ta sklep pa se je nasprotni udeleženec pritožil in hkrati ponovno predlagal taksno oprostitev. Kot izhaja iz podatkov spisa, mu je zemljiškoknjižno sodišče nato vročilo dva plačilna naloga za plačilo takse, za ugovor in za pritožbo, vsakega za znesek 16,00 EUR (opravilo-ID:1435303 in 2412983).

Zoper plačilna naloga je nasprotni udeleženec ugovarjal in se skliceval na vloženi predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Zemljiškoknjižni sodnik je ugovor zavrnil. V obrazložitev je navedel, da je bil predlog za taksno oprostitev nepopoln, ker mu niso bile priložene predpisane izjave o premoženjskem stanju, da zato nasprotni udeleženec ni izkazal pogojev za taksno oprostitev, posledično pa je bila sodna taksa pravilno odmerjena. Nasprotni udeleženec je vložil pritožbo tudi zoper ta sklep in zadeva je bila zaradi njenega reševanja predložena pritožbenemu sodišču 31. 12. 2015.

V pritožbi nasprotni udeleženec ponovno opozarja, da je že v ugovoru zoper sklep o dovolitvi vpisa podal predlog za taksno oprostitev. Sodišče v praksi pozove udeleženca v postopku, da poda pisno izjavo o premoženjskem stanju, v konkretnem primeru pa to ni bilo storjeno.

Pritožba je utemeljena.

Dejstvo je, da je toženec predlagal oprostitev plačila takse ob vložitvi ugovora kot pritožbe zoper odločitev o vpisu, o teh predlogih pa sodišče še ni odločilo. Glede na to, da sta bila predloga vložena ob nastanku taksne obveznosti, ni dvoma, da bi v primeru ugoditve predlogu sklep o oprostitvi veljal za takso za ugovor in za pritožbo (13. člen Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju: ZST-1). To pa pomeni, da bi moralo sodišče skladno z ustreznimi določbami II. poglavja ZST-1 najprej odločiti o predlogu za taksno oprostitev, saj je od izida tega odločanja odvisno, ali bo do izterjave (neplačane in dolžne) takse, kot jo urejajo določbe 34. do 35 člena ZST-1, sploh prišlo.

Sodišče prve stopnje ni tako ravnalo in je zato nepravilno, najmanj preuranjeno uporabilo določbo 34. člena ZST-1, ki se nanaša na pozivanje k plačilu takse s plačilnim nalogom, kot tudi določbo 34.a člena ZST-1, ki določa postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog. Pritožbeno sodišče pripominja, da je ugovor zoper plačilni nalog po določbi 34.a člena ZST-1 mogoče vložiti iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Zato ni podlage, da bi se sodišče v sklepu o ugovoru ukvarjalo z vprašanjem popolnosti predloga za taksno oprostitev in /ali izkazanosti pogojev za taksno oprostitev. To so vprašanja, do katerih se mora opredeliti v postopku odločanja o taksni oprostitvi. Pritožnik pri tem pravilno navaja, da v primerih, ko predlogu za oprostitev ni priložena izjava o premoženjskem stanju s predpisano vsebino(1), sodišča v praksi pozivajo k ustrezni dopolnitvi predloga. Ravnati morajo kot z nepopolno vlogo, kot narekuje tretji odstavek 12. člena ZST-1. Iz spisa ne izhaja, da bi v konkretni zadevi sodišče ta pozivni postopek izvedlo, kar prav tako predstavlja pomanjkljivost pri dosedanjem vodenju postopka.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku). V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati zgornje razloge in odločiti o predlogih za oprostitev plačila sodne takse. Šele v primeru, da udeleženec s predlogoma ne bo uspel, bo lahko izvedlo postopek za izterjavo neplačane takse. Glede na naravo zadeve in trajanje postopka je nujno pospešeno delo na zadevi, še posebej, ker o pritožbi zoper meritorno odločitev v zemljiškoknjižni zadevi še ni odločeno in je plačilo takse za pritožbo glede na sedmi odstavek 125.a člena ZZK-1 procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tej pritožbi.

---

op. št. 1: Njeno vsebino in obliko določa Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Uradni list RS št. 93/2008, 26/2011).