Supreme Court dismisses appeal regarding missed 30-day deadline to sue for prior de facto employment relationship.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a final labor court decision. The applicant claimed a de facto employment relationship existed before signing a fixed-term contract on May 5, 2014, but the court found the relationship ended on that date. Consequently, the 30-day statutory deadline to file a lawsuit for the prior period expired when the applicant learned of the non-recognition of the relationship, making their September 2014 filing untimely. The court ruled that the appeal was inadmissible because it sought to challenge a final judgment on a procedural bar rather than a substantive legal error.
Legislator headnote
AI generatedZDR-1 4. člen; ZDR-1 200. člen 3. odstavek: A claim for recognition of a prior de facto employment relationship must be filed within 30 days of the employee becoming aware that the relationship has ended, and failure to file within this period results in the loss of the right to judicial protection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
(Civilno) pravno (neurejeno) razmerje, ki naj bi po navedbah revidenta vsebovalo vse elemente delovnega razmerja (4. člen ZDR-1), je prenehalo s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 5. 2014. Tega dne je revident izvedel za zatrjevano kršitev, in sicer za to, da mu delodajalec obstoja delovnega razmerja pred tem datumom ne priznava. Zato bi moral v nadaljnjih 30 dneh vložiti tožbo glede obstoja delovnega razmerja pred sklenitvijo pogodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnik uveljavljal ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 11. 2012 dalje, izstavitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ter prijavo v obvezno zavarovanje od 1. 11. 2012 do 4. 5. 2014. Ugotovilo je, da je tožnik s toženo stranko dne 5. 5. 2014 sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 4. 5. 2015. Tožnik je dne 4. 9. 2014 vložil tožbo, v kateri je poleg ugotovitve nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 8. 2014 zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 11. 2012 dalje ter prijavo v obvezno zavarovanje od 1. 11. 2012 do 4. 5. 2014. Sodišče je z zamudno sodbo ugodilo zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, v ostalem pa je glede na določbo 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji) tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nazaj od 1. 11. 2012 do 4. 5. 2014 zavrglo. Pojasnilo je, da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe začel teči s podpisom pogodbe za določen čas 5. 5. 2014, zato je dne 4. 9. 2014 vložena tožba prepozna.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Navaja, da prekluzivni rok za vložitev tožbe teče od vročitve odpovedi dne 8. 8. 2014. Zato je bil zmotno uporabljen tretji odstavek 200. člena ZDR-1, saj začne teči rok za sodno varstvo faktičnega delovnega razmerja šele s prenehanjem delovnega razmerja (zadevi VIII Ips 70/2013 in VIII Ips 194/2012). Tožnik se je vključil v delovni proces tožene stranke že 1. 11. 2012, dne 5. 5. 2014 pa mu delovno razmerje ni prenehalo s podpisom pogodbe o zaposlitvi za določen čas, temveč se je neprekinjeno nadaljevalo. Šele na tožnikovo vztrajanje mu je tožena stranka ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta.
4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijani sklep samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).
7. Tožena stranka je revidentu izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi 7. 8. 2014, revident pa je odpoved prejel 8. 8. 2014. Revidentu je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena dne 5. 5. 2014. Pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas naj bi revident po svojih tožbenih navedbah opravljal delo pri toženi stranki brez formalno sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zato je zahteval priznanje obstoja delovnega razmerja za čas pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, izročitev pisne pogodbe za to obdobje in prijavo v zavarovanje.
8. Ugotovitev obstoja delovnega razmerja lahko delavec zahteva med trajanjem pravnega razmerja, za katerega trdi, da je imelo vse elemente delovnega razmerja (prvi odstavek 200. člena ZDR-1) in tudi v roku 30 dni po tem, ko to razmerje preneha (tretji odstavek 200. člena ZDR-1) (1).
9. (Civilno) pravno (neurejeno) razmerje, ki naj bi po navedbah revidenta vsebovalo vse elemente delovnega razmerja (4. člen ZDR-1), je prenehalo s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 5. 2014. Tega dne je revident izvedel za zatrjevano kršitev, in sicer za to, da mu delodajalec obstoja delovnega razmerja pred tem datumom ne priznava. Zato bi moral v nadaljnjih 30 dneh vložiti tožbo glede obstoja delovnega razmerja pred sklenitvijo pogodbe. Ker jo je vložil šele 4. 9. 2014, je rok zamudil (2).
10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.
---.---
Op. št. (1): Primerjaj zadevo VIII Ips 70/2013 in druge.
Op. št. (2): Primerjaj zadevo VIII Ips 287/2010 z dne 7. 11. 2011.