Appeal dismissed; creditor's claim in enforcement requires notarized deed or final judgment for valid set-off defense.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Koper dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's rejection of a set-off defense. The debtor argued that a private agreement on debt release was sufficient to prove a counterclaim, but the court held that enforcement proceedings require undisputed claims proven by a final judgment or notarized document. Consequently, the court affirmed that the private agreement lacked the necessary evidentiary quality to establish the counterclaim within the enforcement process.
Legislator headnote
AI generated24. člen ZIZ; 311. odst. 1. in 3. člen OZ: In enforcement proceedings, a set-off defense is only valid if the counterclaim is undisputed or established by a final court judgment, court settlement, or notarized deed; a private agreement without notarization is insufficient evidence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi
sklep
sodišča prve stopnje.
Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Upnik je pobotnemu ugovoru nasprotoval, v pobot uveljavljana terjatev tako ni nesporna, saj tudi ni ugotovljena v pravnomočni sodbi ali drugi vrsti enako kvalitetne listine. Zgolj predložena Pogodba o odstopu terjatve z dne 2.6.2015 (ki ni sklenjena v obliki notarskega zapisa) ni ustrezna listina, na podlagi katere bi v tem izvršilnem postopku dolžnik uspel s pobotnim ugovorom.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor (I. tč. izreka) ter odmerilo nadaljnje izvršilne stroške na 182,55 EUR, ki jih mora dolžnik plačati upniku v roku 8 dni, po tem pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (II. tč. izreka).
Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da obstoj dolžnikove terjatve do upnika ni še dokazan s kvalitetno listino, tj. z listino, iz katere bi izhajal nesporen obstoj terjatve (pravnomočno sodno odločbo). Pri tem tudi ne navaja pravne podlage, ki bi zahtevala takšno kvaliteto listine. Dolžnik je predložil Pogodbo o odstopu terjatve z dne 2.6.2015. Sodišče prve stopnje ne pove ničesar, za kakšno listino gre. Tudi ni pravilna ugotovitev, da ni razvidno, kdaj naj bi se stekli pogoji za pobot, kdaj je terjatev nastala in kdaj zapadla. To je namreč vse razvidno iz Pogodbe o odstopu terjatve z dne 2.6.2015.
Upnik je odgovoril na pritožbo, jo označil za neutemeljeno in priglasil pritožbene stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor
pobota (ker naj bi dolžnik tekom tega izvršilnega postopka pridobil terjatev do upnika)
zavrnilo na podlagi stališča, da
pobot
ni mogoč, saj uveljavljana terjatev ni priznana z izvršilnim naslovom, niti se upnik z njim ne strinja.
V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno
pobot
anje, v
pobot
uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi, sodni poravnavi ali v neposredno izvršljivem notarskem zapisu (prim. VSL I Ip 1275/2010, VSL III Ip 23/2014). Razlog za omejeno možnost
pobot
a v izvršilnem postopku je v tem, da ta postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja sporne nasprotne terjatve, temveč prisilni izvršitvi terjatve na podlagi izvršilnih naslovov (prim. prvi odstavek 1. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Dolžnik mora zato v primeru, da so sporna dejstva, ki se nanašajo na sámo sporno terjatev, dokazati zatrjevano terjatev v pravdi. Upnik je pobotnemu ugovoru nasprotoval, v pobot uveljavljana terjatev tako ni nesporna, saj tudi ni ugotovljena v pravnomočni sodbi ali drugi vrsti enako kvalitetne listine, česar pritožba tudi ne zatrjuje oz. izkazuje. Zgolj predložena Pogodba o odstopu terjatve z dne 2.6.2015 (ki ni sklenjena v obliki notarskega zapisa) ni ustrezna listina, na podlagi katere bi v tem izvršilnem postopku dolžnik uspel s pobotnim ugovorom. Povedano smiselno izhaja tudi iz 24. člena ZIZ, po katerem mora biti prehod terjatve izkazan z javno ali po zakonu overjeno listino. Pogoji za
pobot
po prvem odstavku 311. člena Obligacijskega zakonika (OZ) niso izpolnjeni, s tem pa ni podan ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.
Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvega odstavka 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani
sklep
sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, in sicer pritožnik zato, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ); upnik pa zato, ker je v odgovoru na pritožbo ponovil le to, kar je že razvidno iz njegovega odgovora na ugovor in iz ugotovitev sodišča prve stopnje, zato ti stroški niso potrebni stroški postopka (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).