Appeal dismissed; land registry court rejects direct registration claim without full title chain documentation.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V primeru večkratnih zaporednih prenosov pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Zemljiškoknjižni predlog je bil v trenutku začetka postopka neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep Dn 151967/2015 z dne 31.8.2015, s katerim je bilo odločeno, da zemljiškoknjižni predlog za vpis dokončanja etažne lastnine ni dovoljen. Po oceni zemljiškoknjižne sodnice niso izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev vpisa, ni izkazano pravno nasledstvo določenih pridobiteljev.

Predlagateljica je zoper ta sklep vložila pritožbo s predlogom, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ter sklep razveljavita, podrejeno sklep spremeni tako, da se vpis dovoli. Sklicuje se na ugovorne navedbe. Prilaga tudi sklepe o dedovanju po pok. F.N., E.N., M.D., A.C. in V.K.. Prilaga še dopis Okrajnega sodišča v Mariboru, kjer so pozvani na predhodno ureditev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnine, in bo šele potem izdan dodatni sklep o dedovanju. Vse navedene listine prilaga pritožbi, ker tega predlagateljica ni imela možnosti z ugovorom dopolniti, saj na to ni bila opozorjena, zato ni kršena prepoved navajanja novih dejstev in dokazov.

Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Vpis dovoli, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva; če listina po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis; če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen; če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jo za posamezno vrsto vpisa določa zakon (148. člen ZZK-1).

V zemljiškoknjižnem postopku velja poleg načela formalnosti tudi načelo dispozitivnosti postopka, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo (125. člen ZZK-1) ter v drugem odstavku 150. člena določa, da lahko v primeru večkratnih zaporednih prenosov pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Predlagateljica navedenim zakonskim zahtevam ni zadostila, saj je zemljiškoknjižni predlog temeljila (ob sporazumu) zgolj na dodatnem sklepu o dedovanju po pok. F.N. z dne 26.2. 2015. V konkretnem primeru tudi ne gre za situacijo, ko bi predlagatelj listine, ki izkazujejo nasledstvo in s tem tim. verigo prenosov glede vseh udeležencev sporazuma, ki niso solastniki, v predlogu opredelil kot listine, na podlagi katerih se predlaga vpis, pa jih le ne bi priložil.

V trenutku začetka postopka je bil predlog zato neutemeljen. Ni bil nepopoln, kot zmotno meni pritožba, ko ne bi bile izpolnjene procesne predpostavke, kar bi bilo mogoče naknadno popraviti z odpravo pomanjkljivosti (prim. 146. člen ZZK-1) in je neuspešno sklicevanje predlagateljice na naknadno (v pritožbi) predložene listine. Ker je glede na določbo 2. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1 vpis dovoljen le, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva, je odločitev o zavrnitvi ugovora in potrditvi sklepa zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika, ki vpisa ni dovolil, pravilna, če namreč predlog ne zadosti pogojem iz 148. in 149. člena ZZK-1, zemljiškoknjižno sodišče vpisa ne dovoli (prim. 151. člen ZZK-1).

Poleg tega so pravno pravilni tudi nadaljnji razlogi, na katerih sodišče prve stopnje utemeljuje odločitev - ni izkazano soglasje hipotekarnih upnikov v smislu drugega odstavka 108. člena Stvarnopravnega zakonika.

Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo, tudi ni zagrešilo tistih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZPP).