Appeal partially allowed; specific enforcement cost claim dismissed for lack of specificity under ZPP § 163(2).

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka delno spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 28709/2013 z dne 4. 3. 2013 v 3. točki izreka za znesek 30,00 EUR razveljavi in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zahteva za povrnitev „stroškov opominjanja, interneta, telefona, faxa, mobitela ter drugih materialnih stroškov, povezanih z izvršbo ...“ ne dosega standarda opredeljenosti v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 28709/2013 z dne 4. 3. 2013, po katerem je tožena stranka dolžna v roku 8 dni plačati 2.999,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 1. 2012 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka v znesku 66,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 16. 3. 2013 dalje do plačila, ohranilo v veljavi (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki v roku 8 dni povrne nadaljnje stroške postopka v znesku 409,68 EUR, po preteku paricijskega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper takšno sodbo se je pritožila tožena stranka, in sicer iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdi.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da tožena stranka v pretežnem delu pritožbe izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje in uveljavlja kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, kar v sporu majhne vrednosti nista dovoljena pritožbena razloga (prvi odstavek 458. člena ZPP). Gre za navedbe, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določilom 496. člena ZPP takoj izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, da je odločilo v nasprotju z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP in v nasprotju z določbo 309.a ZPP upoštevalo elektronsko sporočilo z dne 28. 12. 2011, ter da je trditve tožene stranke, da so bile napake pravočasno in pravilno grajane, nepravilno štelo za nedokazane.

7. Nadalje pritožnica trdi, da so razlogi izpodbijane sodbe med seboj v nasprotju (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker naj bi sodišče prve stopnje na eni strani ugotovilo, da tožena stranka ni pravočasno in pravilno grajala napak opravljenega dela, v nadaljevanju pa, da iz priloge A4 izhaja, da je bila izvedba montaže stolov pravočasno grajana. Tak očitek pa ni utemeljen, saj sodišče prve stopnje omenjenega nasprotja ni zapisalo: v obrazložitvi izpodbijane sodbe je izrecno navedeno, da iz priloge A4 izhaja, da naj bi bila izvedba del pravočasno grajana, da pa sodišče navedenemu ni sledilo, ker vsebina zapisa ne ustreza obvestilu o napakah v smislu 633. člena OZ. Temu zaključku skladna pa je tudi preostala obrazložitev izpodbijane sodbe, saj iz nje nedvoumno izhaja, da tožena stranka napak ni pravočasno in pravilno grajala.

8. Utemeljena pa je pritožba v delu, v katerem izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka upravičena do povračila 30,00 EUR materialnih stroškov v zvezi z vložitvijo predloga za izvršbo. V skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP je stranka dolžna specificirati opravljena dejanja in zneske, katerih povračilo zahteva. Iz dejanskih ugotovitev sodbe izhaja, da tožeča stranka poleg sodne takse v višini 36,00 EUR zahteva tudi povrnitev „stroškov opominjanja, interneta, telefona, faxa, mobitela ter druge materialne stroške povezane z izvršbo, ...“. Tako postavljena zahteva pa ne dosega standarda opredeljenosti, kot izhaja iz podatkov spisa pa tožeča stranka uveljavljanih materialnih stroškov tudi ni z ničemer izkazala (čeprav je bilo materialno trditveno in dokazno breme na njej). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo v I. točki izreka delno spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 28709/2013 z dne 4. 3. 2013 v 3. točki izreka za znesek 30,00 EUR razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

9. V preostalem delu pritožba (kot pojasnjeno v 6. in 7. točki obrazložitve te sodbe) ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka je s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem delu, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).