Court dismisses acquittal due to procedural violation when victim withdraws prosecution request.

Ob odločanju o pritožbi državne tožilke se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

zoper obdolženo A. A., rojeno … v ..., EMŠO …, stanujočo ..., iz razloga po 2. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

zavrne obtožba,

da si je protipravno prilastila tujo premično stvar, ki ji je bila zaupana, s tem, da

v času od 11. 1. 2012 do 30. 1. 2012, v Ljubljani, osebnega vozila Mercedes Benz ..., vrednega 39.000,00 EUR, po odpovedi pogodbe zaradi neplačevanja obveznosti ni vrnila lastniku, leasingodajalcu X d. o. o., ..., ki ga je kot leasingojemalka prejela v uporabo na podlagi pogodbe o leasingu št. ... z dne 12. 4. 2012, čeprav je pred tem od lastnika prejela več opominov, poleg tega je tudi vedela, da sama ni zmožna plačevati mesečnih obrokov in je vozilo brez vednosti ter soglasja leasingodajalca, v nasprotju z določili splošnih pogojev, ki so sestavni del pogodbe, prodala B. B., kateremu je bilo vozilo zaseženo, s čimer je leasingodajalca oškodovala za 13.258,43 EUR,

s čimer je storila kaznivo dejanje zatajitve po prvem odstavku 208. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženke proračun.

Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP se oškodovana družba X d. o. o. s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

[JEDRO]

Oškodovanec je umaknil predlog za pregon, zato je sodišče prve stopnje z izrekom oprostilne sodbe storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Ljubljani obdolženo A. A., iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje zatajitve po prvem odstavku 208. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Odločilo je, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženke bremenijo proračun. Oškodovano družbo X d. o. o. je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožila državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena, izpodbijano sodbo pa je bilo potrebno spremeniti po uradni dolžnosti.

4. Po preizkusu izpodbijane sodbe, pritožbenih navedb in podatkov kazenskega spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je bilo izpodbijano sodbo potrebno spremeniti.

5. Kaznivo dejanje zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, ki ga je tožilstvo obdolženki očitalo po na glavni obravnavi spremenjenem obtožnem predlogu in za katerega je sodišče prve stopnje obdolženko oprostilo, se v skladu s šestim odstavkom 208. člena KZ-1 preganja na predlog. Iz spisa izhaja, da je z očitanim kaznivim dejanjem oškodovana družba X d. o. o. obravnavano kaznivo dejanje policiji naznanila dne 3. 1. 2012. Iz vsebine tega dopisa izhaja, da so policiji naznanili tako predložitev ponarejene dokumentacije, kar je tožilstvo sprva očitalo obdolženki, kot nevračilo vozila, v smeri česar je tožilstvo nato v nadaljevanju postopka spremenilo obtožni akt. Dne 21. 2. 2012 (list. št. 48 spisa) pa je oškodovanka z dopisom policiji svojo ovadbo oziroma predlog za pregon umaknila.

6. Na podlagi navedenih dejstev je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj za pregon obdolženke zaradi očitanega kaznivega dejanja ni bil podan predlog, oziroma je oškodovanec predlog umaknil. V skladu s prvim odstavkom 57. člena ZKP lahko oškodovanec z izjavo, ki jo poda sodišču, pred katerim teče postopek, pred tem pa pristojnemu državnemu tožilcu, umakne predlog za pregon do konca glavne obravnave. Če je izjava podana nepristojnemu organu, jo ta sprejme in takoj pošlje pristojnemu sodišču ali državnemu tožilcu. V tem primeru oškodovanec izgubi pravico, da vnovič poda predlog (tretji odstavek 57. člena ZKP).

7. V skladu s prvo točko prvega odstavka 383. člena ZKP pritožbeno sodišče na ugotovljeno kršitev pazi po uradni dolžnosti, zato je izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP spremenilo tako, da je izreklo zavrnilno sodbo (2. točka 357. člena ZKP). Pritožbenih navedb, s katerimi pritožnica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in oceno izvedenih dokazov v izpodbijani sodbi, pritožbeno sodišče zato ni presojalo.

8. Ker je bila izdana sodba, s katero je bila obtožba zavrnjena, stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženke bremenijo proračun (prvi odstavek 96. člena ZKP).

9. Ker je bila izdana zavrnilna sodba, je pritožbeno sodišče, v skladu s tretjim odstavkom 105. člena ZKP, oškodovano družbo X d. o. o. napotilo, da lahko svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v pravdi.