Legislator Case Law & Legislation
VDSS sklep Psp 224/2015 ECLI:SI:VDSS:2015:PSP.224.2015 AI generated

Appeal dismissed; court upheld dismissal of objection to court fee order due to lack of statutory grounds. Appeal rejected because no statutory grounds for objection were raised.

Case Number VDSS sklep Psp 224/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court dismissed the appeal and confirmed the first-instance court's decision rejecting the objection to the court fee order. The appellant argued that no tax obligation existed for the non-property damage compensation claim, citing a specific precedent. The court ruled that objections under Article 34.a of the Court Fees Act are only permissible if the fee was already paid or incorrectly calculated, neither of which was alleged.

Legislator headnote

AI generated

Article 34.a of the Court Fees Act; Article 71 of the Social and Labour Courts Act: An objection to a court fee order is admissible only if the fee has been paid or incorrectly assessed; mere disagreement with the existence of a tax obligation does not constitute a valid ground for appeal.

Keywords

AI generated
court fee objection social dispute taxation non-property damage claim appeal dismissal statutory grounds requirement

Cited Legislation

AI generated
Article 34.a of the Court Fees Act
Article 71 of the Social and Labour Courts Act
Article 2 of the Fee Schedule
Article 365, paragraph 2 of the Code of Civil Procedure

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V 34.a členu ZST-1 je določeno, da je ugovor zoper plačilni nalog dopusten, če je sodna taksa že plačana, ali če jo je sodišče napačno odmerilo. Ker ta razloga v postopku pred sodiščem prve stopnje nista bila uveljavljana, je sodišče prve stopnje ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog št. V Ps 2679/2012 z dne 5. 8. 2015 o odmerjeni sodni taksi 37,80 EUR od vrednosti 994,00 EUR spornega predmeta za tožbo v razsojenem odškodninskem delu zadeve. Ugotavlja, da razloga, zaradi katerih je dopusten ugovor zoper plačilni nalog, sploh nista uveljavljana.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Navaja, da se mu je starostna pokojnina izplačevala po odločbi z dne 5. 12. 2005. Leta 2012 je prišlo do nepotrebnega postopka s poskusom spreminjanja razmerja, zato je sprožil socialni spor. Meni, da v času nastanka tega socialnega spora ni obstajala taksna obveznost. Tako je ni dolžan plačati, pri čemer se sklicuje na zadevo Pdp 1173/2014. Posebej izpostavlja, da odškodnino vtožuje iz naslova nepremoženjske škode zaradi prizadetega dostojanstva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog o odmerjeni sodni taksi 37,80 EUR za tožbo, ki se nanaša na odškodninsko terjatev v skupni višini 994,00 EUR.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti.

5. V pritožbenem reševanju zadeve so lahko pravno relevantni le razlogi, zaradi katerih je dopuščen ugovor zoper plačilni nalog o odmerjeni sodni taksi za tožbo. Vendar pa pravno odločilni dejanski razlogi v pritožbi sploh niso prerekani.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana izključno v 34.a členu Zakonom o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZST-1), ki izrecno določa, da je ugovor zoper plačilni nalog dopusten, če je sodna taksa že plačana, ali če jo je sodišče napačno odmerilo. Ker ta razloga v postopku pred sodiščem prve stopnje nista bila uveljavljana, je z izpodbijanim sklepom že zato ugovor zoper plačilni nalog zakonito zavrnjen. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov tudi pritožba ne more biti uspešna.

7. Sicer pa je povsem zmotno pritožnikovo vztrajanje na stališču, da v razsojenem odškodninskem delu zadeve ni taksne zavezanosti. Po 71. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) ni taksne zavezanosti le v sporih o pravicah do in iz socialnim zavarovanj, ne pa tudi glede odškodninskih terjatev. Za spor premoženjske narave, v katerega je potrebno uvrstiti tudi odškodninsko terjatev iz predmetne zadeve, obstaja taksna zavezanost. Podana je v 2. točki Tarifnega dela v zvezi s 3. odstavkom 4. člena ZST-1, ki določa, da taksna obveznost v socialnih sporih nastane takrat, ko je prvostopenjska sodna odločba vročena stranki.

8. Zaradi predhodno obrazloženega in ker niti sklicevanje na delovno pravno zadevo Pdp 1173/2014(1) , ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane, je potrebno pritožbo na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

(1) Za individualne delovne spore premoženjske narave je taksna zavezanost dejansko uzakonjena šele z novelo ZST-1B (Ur. l. RS, št. 63/2013), ki je začela veljati in se uporabljati 10. 8. 2013.