Court partially allowed appeal, rejecting late interest claims due to statute of limitations while confirming lease renewal.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se zahtevek tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.254,08 EUR od 5. 11. 2013 dalje do plačila zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a ne spremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

ZPSPP v 27. členu jasno določa, da se v primeru, da je bila pogodba sklenjena za določen čas, šteje, da je bila obnovljena za nedoločen čas, če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 185584/2013 z dne 25. 11. 2013, za plačilo zneska 1.569,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 6. 2013 dalje do plačila, zakonske zamudne obresti od zneska 1.254,08 EUR od 17. 6. 2013 dalje do plačila in zneska 312,00 EUR od 17. 6. 2013 do 1. 8. 2014 ter za stroške izvršilnega postopka v višini 125,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in, zaradi umika tožbe, postopek ustavilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo 665,60 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo (iz vsebine pritožbe je razvidno, da zgolj zoper njen obsodilni del) se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je aktivna legitimacija tožeče stranke v predmetnem sporu podana. Pritožbene navedbe, da je do sklenitve pogodbe o upravljanju za sporno nepremičnino prišlo šele 28. 1. 2014, torej dobrih 7 mesecev po tem, ko je tožeča stranka izstavila račun (dne 31. 5. 2013), pomenijo nedovoljene pritožbene novote. Tožena stranka namreč takšnih ugovorov v postopku na prvi stopnji ni podala. Celo obratno, v ugovoru zoper sklep o izvršbi je navedla, da je upnik v tem postopku očitno pooblaščenec denacionalizacijskih upravičencev in je ugovarjala le dejstvu, da plačilo zahteva za svoj račun. Dejstvo, da tožeča stranka je pooblaščenec lastnikov tako ni bilo sporno. Da je povsem upravičeno plačilo zahtevala za svoj račun, pa izhaja iz predložene pogodbe o odstopu terjatve v izterjavo (priloga A3). Prav tako tožena stranka ni prerekala dejstva, da je prenesena terjatev prav terjatev, katere plačilo se zahteva v predmetnem postopku. Nasprotne pritožbene navedbe tako spet predstavljajo pritožbene novote. V postopkih v sporih majhne vrednosti (kar predstavlja tudi obravnavana zadeva) morajo namreč pravdne stranke vse navedbe podati v tožbi oziroma odgovoru na tožbo (451. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Po tem lahko vsaka stranka vloži še eno pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe nasprotne stranke (452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih poda v drugih vlogah (vključno s pritožbo), pa se ne upoštevajo (453. člen ZPP).

6. Zmotno je pritožbeno prepričanje, da je najemno razmerje prenehalo, saj po poteku časa, za katerega je bilo sklenjeno, ni bilo obnovljeno. Nesporno je šlo za najem poslovnih prostorov in je torej za razlago pogodbenega razmerja potrebno upoštevati določila Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP). Ta v drugem odstavku 27. člena jasno določa, da se v primeru, da je bila pogodba sklenjena za določen čas šteje, da je bila obnovljena za nedoločen čas, če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora. Oba navedena pogoja sta nesporno izpolnjena. Najemna pogodba tako s potekom časa ni prenehala, ampak se je spremenila v pogodbo za nedoločen čas.

7. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Višje sodišče pa je po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki zmotno priznalo zakonske zamudne obresti od zneska 1.254,08 EUR od 17. 6. 2013 dalje do plačila. Te so namreč z dnem plačila navedenega zneska prenehale teči. Pravilno je tako tožeča stranka upravičena do njihovega plačila od 17. 6. 2013 do 5. 11. 2013. Obračun zakonskih zamudnih obresti pomeni pravilno uporabo materialnega prava. Višje sodišče je zato izpodbijano sodbo v I. odstavku izreka delno spremenilo tako, da je zahtevek tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.254,08 EUR od 5. 11. 2013 dalje do plačila, zavrnilo (355. člen ZPP).

8. Drugih kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena pazi po uradno dolžnosti, višje sodišče ni našlo. Pritožbo je zato v preostalem delu zavrnilo, izpodbijano sodbo pa potrdilo (353. člen ZPP).

9. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila. Odgovor na pritožbo pa ni v ničemer pripomogel k odločitvi višjega sodišča, zato stroškovno ni bil potreben. Tožeča stranka mora posledično sama kriti stroške, ki so ji z njim nastali (prvi odstavek 155. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).