Appeal allowed; first instance court must verify actual financial hardship before granting full court fee exemption.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Da bo sodišče prve stopnje zapolnilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika ali manj osnovnega zneska minimalnega dohodka, bo moralo sodišče prve stopnje zato pravilno ugotoviti dejansko stanje občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje na strani tožeče stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženo stranko A. K. delno oprostila plačila sodne takse in je odločilo, da je dolžna plačati polovico le-te v višini 105,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka ne prejema denarne socialne pomoči, prejema otroški dodatek v mesečni višini 97,73 EUR. Sodišče je zaključilo, da tožečo stranko lahko v celoti oprosti plačila sodne takse le takrat kadar na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakone, ki urejajo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Sodišče je ocenilo, da tožena stranka ne prejema takšne denarne pomoči, kot bi jo moralo v skladu s členom 11 ZST-1B, da bi jo sodišče lahko oprostilo plačila taks v celoti. Ugotovilo pa, da je tožena stranka lastnica nepremičnin ter, da je redno zaposlena, zato je odločilo, da je dolžna plačati le polovico odmerjene sodne takse v višini 105,00 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da predlaga celotno oprostitev plačila sodne takse. S plačilom takse bi ji namreč bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja in sicer vsi družinski člani, dve leti star otrok in mož brez službe. Zato predlaga celotno oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-1921/2014-18 z dne 12. 2. 2015 odločilo, da je prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10 in 63/13), v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-uradno prečiščeno besedilo in 45/08), procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.

Pri tem je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa zapolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka. Navedeni način izvršitve ne posega v ureditev delne oprostitve plačila sodne takse iz drugega odstavka 11. člena ZST-1. Zaradi takšne odločitve Ustavnega sodišča tudi v konkretnem primeru obstaja možnost, da sodišče tožečo stranko v celoti oprosti plačila sodnih taks, saj je tako v postopku na prvi stopnji, kot tudi v pritožbi navedla kar je zapisalo Ustavno sodišče in sicer, da je merilo v takšnem primeru situacija, da bi bila s plačilom tudi delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje, kar pa sodišče prve stopnje v postopku na prvi stopnji glede oprostitve plačila sodne takse ni ugotavljalo.

Da bo sodišče prve stopnje zapolnilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika ali manj osnovnega zneska minimalnega dohodka, bo moralo sodišče prve stopnje zato pravilno ugotoviti dejansko stanje občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje na strani tožeče stranke. Tožeča stranka zatrjuje, da ne zmore plačila sodne takse tudi po delni oprostitvi, saj bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo preživljanje nje, njenega otroka in njenega nezaposlenega moža.

Kot merilo bo moralo upoštevati dvakratnik minimalnega dohodka. Sodišče tega v postopku na prvi stopnji za oprostitev plačila sodne takse ni ugotavljalo, saj ni ugotovilo kakšno višino plače prejema predlagateljica. Predlagateljica je v izjavi o premoženjskem stanju navedla le to, da je zaposlena, sodišče prve stopnje pa ni raziskalo višine plače, da bi lahko ugotovilo ali predlagateljica glede na družinske in premoženjske razmere presega ali ne dosega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (glej točko 30 obrazložitve odločbe URS).

5. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP, ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje slediti navodilom sodišča druge stopnje in opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, glede popolne oprostitve plačila sodne takse, na katere je opozorilo sodišče druge stopnje v tem sklepu (člen 362 ZPP).