Legislator Case Law & Legislation
VDSS sklep Pdp 766/95 ECLI:SI:VDSS:1996:PDP.766.95 AI generated

Appeal allowed; employer's termination upheld as employee failed to prove timely objection despite 'favorable doubt' principle.

Case Number VDSS sklep Pdp 766/95
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court reversed the first-instance judgment and dismissed the employee's claim, ruling that the employer's termination was lawful. Although the lower court presumed the employee filed a timely objection due to lack of evidence, the appellate court held that the burden of proof rested on the employee, who failed to demonstrate the objection was submitted. Consequently, the termination became legally effective before the lawsuit began, rendering the initial decision invalid.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o delovnih razmerjih 103. člen; Zakon o postopku pred delovnimi sodišči 149. člen 7. odstavek: The burden of proof regarding the timely filing of an objection lies with the employee, and the principle of favorable doubt in favor of the employee does not apply to procedural prerequisites.

Keywords

AI generated
burden of proof timely objection favorable doubt principle termination of employment procedural prerequisites labor dispute appellate review

Cited Legislation

AI generated
Zakon o delovnih razmerjih 103. člen
Zakon o postopku pred delovnimi sodišči 149. člen 7. odstavek
Zakon o postopku pred delovnimi sodišči 2. odstavek 369. člen
Zakon o postopku pred delovnimi sodišči 282. člen
Zakon o postopku pred delovnimi sodišči 2. odstavek 288. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se tožba zavrže.

[JEDRO]

Ker je v primeru vložitve ugovora z osebno vročitvijo delodajalcu brez podpisa potrdila o prejemu, dokazno breme na strani tožnika, stopnja verjetnosti ni dovolj, da bi se lahko štelo, da je bil ugovor pravočasno vložen, niti glede vložitve ugovora ne pride v poštev načelo "v dvomu v korist delavca."

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razveljavilo sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku z dne 4.10.1993, ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja z vsemi pravicami in obveznostmi, vključno s pravico do nadomestila plače za čas do ponovnega nastopa dela ter toženi stranki naložilo, da pozove tožnika v 8 dneh nazaj na delo. Pri tem je štelo, da je tožnik proti sklepu o prenehanju delovnega razmerja z dne 4.10.1993 pravočasno ugovarjal pri tožencu, čeprav vročitev ugovora ni bila neposredno izkazana. Ugotovilo je, da je delovno razmerje tožniku prenehalo nezakonito, ker sklep o prenehanju delovnega razmerja ni postal dokončen in ga zato toženec ne bi smel izvršiti, hkrati pa je ugotavljalo, da toženec ni izvedel disciplinskega postopka zoper tožnika skladno z določili kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci in je tako izpodbijani sklep iz tega razloga tudi po vsebini razveljavilo.

Proti gornji sodbi se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev. V pritožbi navaja, da ne obstajajo nikakršni pisni, pa tudi ne drugi dokazi o tem, da bi bil toženi stranki vročen ugovor zoper sklep z dne 4.10.1993, ki ga toženec dejansko ni prejel in graja stališče prvostopnega sodišča, da se v dvomu všteje, da je bil ugovor vendarle vročen. Zato bi moralo sodišče šteti, da je postal sklep z dne 4.10.1993 že pred vložitvijo tožbe pravnomočen, ne pa, da je poseglo v njegovo vsebino in ugotavljalo, da je nezakonit, čeprav se tekom postopka z razlogi za formalno in vsebinsko presojo navedenega sklepa dejansko sploh ni ukvarjalo.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je očitkom pritožbe, da uporaba načela "v dvomu v korist delavca" v okviru ugotavljanja procesnih predpostavk ne pride v poštev. Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93) v 103. členu med drugim določa, da se v postopku za varstvo pravic delavcev pri delodajalcih glede vročanja vlog smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopke pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. V času izdaje spornega sklepa so se glede vročanja pred temi sodišči smiselno uporabljala določila ZPP. V 113. členu citiranega zakona je določeno, da se vloge vročanju sodišču po pošti s priporočeno poštno pošiljko (2. odstavek) oziroma osebno (1. odstavek), ki se v skladu s 149. členom ZPP izvede proti potrdilu o vročitvi. V skladu s 7. odstavkom 149. člena ZPP se lahko vročitev tudi dokazuje, s tem, da je v primeru vročanja vloge sodišču dokazno breme na strani vlagatelja vloge.

V tem primeru je sodišče prve stopnje po izvedbi in oceni s strani tožnika predlaganih dokazov ugotovilo, da tožnik dejansko ni dokazal, da je zoper sporni sklep toženca z dne 4.10.1993 vložil pravočasen ugovor. Glede na vse okoliščine primera, zlasti, ker se naj bi tožnik v tistem času obračal na različne inštitucije zaradi iskanja pravnih nasvetov, pa je v dvomu štelo za verjetno, da je ugovor dejansko pravočasno vložil. Ker je bilo v tem primeru dokazno breme, da je bil ugovor res vložen, na strani tožnika, vložitve ugovora pa tožnik ni uspel dokazati, stopnja verjetnosti, s katero operira sodišče prve stopnje, pa ni dovolj, da bi se lahko štelo, da je bil ugovor vložen, niti glede vložitve ugovora, ne pride v poštev načelo "v dvomu v korist delavca".

Ker v tem primeru pravočasna vložitev ugovora zoper sporni sklep toženca z dne 4.10.1993, kljub pravilnemu pravnemu pouku na odpravku sklepa, ni izkazana, je postal ta sklep že pred sprožitvijo spora pred prvostopnim sodiščem dne 17.11.1993 pravnomočen. Procesna predpostavka iz 2. odstavka 83. člena ZTPDR tako ni bila izpolnjena in ker je v času vložitve tožbe rok za ugovor že tudi potekel, pritožba pravilno opozarja, da se je prvostopno sodišče spustilo v vsebino spora v nasprotju z določbami 282. člena in 2. odstavka 288. člena ZPP.

Ker bi moralo sodišče prve stopnje paziti na obstoj procesnih predpostavk tudi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno v skladu z določili 2. odstavka 369. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljaviti in tožnikovo tožbo kot nedopustno zavreči.