Appeal court dismisses request to mark business share dispute in register due to lack of statutory basis.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne predlog za zaznambo spora v sodnem registru.

II. Tožeča stranka mora v petnajstih dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 203,74 EUR.

[JEDRO]

Po drugem odstavku 2. člena ZSReg je sodni register namenjen vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Tega pravila ni mogoče obiti s smiselno uporabo ZZK-1, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je na tožničin predlog sklenilo, da se pri toženčevem poslovnem deležu v družbi X, d. o. o., vpiše zaznamba tega spora, ki jo opravi sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani po uradni dolžnosti in bo veljala do pravnomočne rešitve te pravdne zadeve.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga razveljavitev (pravilno: spremembo) sklepa in zavrnitev predloga, podrejeno pa vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa iz njegove obrazložitve ni razvidna, zato se sklepa ne da preizkusiti. Že sodišče samo pravilno ugotavlja, da niti ZGD-1 niti ZSRreg ne dajeta pravne podlage za vpis zaznambe spora v sodni register. Tega ne omogočata niti ZZK-1 niti ZIZ; sicer pa tožnica ni predlagala začasne odredbe. ZZK-1 ureja zaznambo spora na nepremičnini, kar poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo zagotovo ni. Poleg tega so vpisi v zemljiško knjigo konstitutivni, medtem ko je vpis lastništva poslovnega deleža v sodnem registru deklaratorne narave, zato zaznamba vrstnega reda v sodnem registru upravičencu ne prinaša nobene posebne koristi. Judikata, na katera se sklicuje izpodbijani sklep, pa z obravnavanim primerom nimata nobene zveze.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica s tožbo med drugim terja ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi tudi toženčev poslovni delež v višini 62 % osnovnega kapitala v družbi X, d. o. o. Zaradi nevarnosti, da bo toženec to premoženje odtujil ali obremenil, predlaga zaznambo spora v sodnem registru.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sledilo tožničinemu predlogu, vendar je pri tem zmotno uporabilo materialno pravo.

7. Po drugem odstavku 2. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) je sodni register namenjen vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Tega pravila ni mogoče obiti s smiselno uporabo Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), kot je to storilo sodišče prve stopnje. ZSreg je specialni predpis, ki zaznambe spora o pridobitvi poslovnega deleža ne določa. Res je tudi zemljiška knjiga po prvem odstavku 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), tako kot sodni register, javna knjiga, vendar je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Ker poslovnega deleža v gospodarski družbi in z njim povezanih upravičenj ni mogoče enačiti z nepremičnino ter lastninsko in drugimi stvarnimi pravicami na nepremičnini, smiselna uporaba ZZK-1 ni dopustna, saj ne gre za bistveno podobna oziroma primerljiva pravna razmerja.

8. Za drugačno stališče sodišča prve stopnje ni zadostne opore niti v sodni praksi; sicer pa odločbi, na kateri se sklicuje izpodbijani sklep, za ta primer nista relevantni. Tako je šlo v zadevi I Cp 3228/2010 za zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini, v zadevi I Cpg 655/2007 pa za spor o prenehanju vknjižene pravice na poslovnem deležu. Nasprotno je sodišče v zadevi IV Cpg 246/2013 zavzelo povsem nedvoumno stališče, da smiselna uporaba ZZK-1 za odločanje o zaznambi spora o solastništvu poslovnega deleža ni upravičena.

9. Sodišče prve stopnje bi po navedenem ob pravilni uporabi materialnega prava moralo tožničin predlog za zaznambo spora zavrniti. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo toženčevi pritožbi in na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijani sklep ustrezno spremenilo.

10. Toženec je glede na doseženi pritožbeni uspeh upravičen tudi do povračila svojih pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP). Sodišče jih je odmerilo v skladu z veljavno odvetniško in taksno tarifo. Skupaj znašajo 203,74 EUR, obsegajo pa strošek za sestavo pritožbe (137,70 EUR - tar. št. 21/2), 22 % DDV, 2 % materialnih stroškov in sodno takso za pritožbo (33,00 EUR).