Appeal granted; inheritance court must order claimant to sue to prove funds were not a gift.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani prvi alineji 3. točke izreka spremeni tako, da se glasi:

„A. A. se napoti na pravdo, da zoper B. B. vloži tožbo zaradi ugotovitve, da denarna sredstva v višini 23.500,00 EUR, ki jih je zapustnica s podpisom kreditne pogodbe št. ... z dne 8. 8. 2005 pri Banki ..., ..., vzela na kredit za namen pomoči A. A. pri nakupu 1/2 stanovanja, št. ..., na naslovu ... in jih nato izročila A. A. za plačilo dela kupnine, niso darilo zapustnice A. A.“

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pravilno je stališče pritožbe, da je pravica A. A. manj verjetna. Dedinja B. B. je, kot pravilno izpostavlja pritožba, izkazala, da je zapustnica vzela kredit v višini 23.500,00 EUR v korist A. A. (pomoč pri nakupu 1/2 stanovanja), in da je s kreditom pridobljena sredstva izročila dedinji A. A. za (delno) plačilo kupnine za stanovanje. Dedinja A. A. pa je (dokazno nepodprto) trdila le, da je kredit, ki ga je vzela zapustnica, odplačevala sama in ga je zapustnica vzela le formalno (narok 22. 1. 2015).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in zakoniti dedinji A. A. in B. B. z njunimi zahtevki napotilo na vložitev tožbe. Z v pritožbi izpodbijano odločitvijo je B. B. napotilo, da vloži tožbo zoper A. A. zaradi ugotovitve, da so denarna sredstva v višini 23.500,00 EUR, ki jih je zapustnica izročila A. A. za plačilo dela kupnine za stanovanje (kredit, ki ga je vzela zapustnica z namenom pomoči A. A. pri nakupu stanovanja) darilo, ki se A. A. vračuna v dedni delež (prva alineja 3. točke izreka).

2. Dedinja B. B. se po svojem pooblaščencu pritožuje zoper prvo alinejo 3. točke izreka sklepa iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da na pravdo napoti A. A., da zoper B. B. vloži tožbo na ugotovitev, da znesek 23.500,00 EUR ni darilo, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Med dedinjama ni sporno, da je zapustnica vzela kredit izključno v korist A. A. Sporno je, ali gre za darilo A. A. ali pa ga je zapustnica vzela samo formalno, odplačevala pa ga je A. A., kot trdi slednja. A. A. je trditve B. B., da vzeti kredit predstavlja darilo, prerekala le pavšalno in nesubstancirano. Ni ponudila konkretnih trditev, še manj dokazov (npr. bančnih izpiskov), da ga je odplačevala sama. Na pravdo bi morala biti napotena A. A., ker je njena pravica manj verjetna. Takemu stališču pritrjuje tudi sodna praksa (VSL sklep II Cp 2797/2014).

3. Dedinja A. A. na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba izpodbija le pravilnost odločitve o napotitvi zakonite dedinje zapustnice B. B. na pravdo zaradi ugotovitve, da so denarna sredstva v višini 23.500,00 EUR darilo, ki se zakoniti dedinji A. A. vračuna v dedni delež. Po stališču pritožbe je v izpodbijanem delu odločitev napačna zato, ker je pravica dedinje A. A. manj verjetna.

6. Zapuščinsko sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen Zakona o dedovanju; v nadaljevanju ZD).

7. Pravilno je stališče pritožbe, da je pravica A. A. manj verjetna. Dedinja B. B. je, kot pravilno izpostavlja pritožba, izkazala, da je zapustnica vzela kredit v višini 23.500,00 EUR v korist A. A. (pomoč pri nakupu 1/2 stanovanja), in da je s kreditom pridobljena sredstva izročila dedinji A. A. za (delno) plačilo kupnine za stanovanje. Dedinja A. A. pa je (dokazno nepodprto) trdila le, da je kredit, ki ga je vzela zapustnica, odplačevala sama in ga je zapustnica vzela le formalno (narok 22. 1. 2015). Tehtanje medsebojno si izključujočih pravic (trditev dedinje B. B., da gre za darilo, trditev dedinje A. A., da ne gre za darilo), upoštevaje konkretne okoliščine primera, govori v prid pritožbenemu stališču. Odločilno je, kot poudarja pritožba, da A. A. priznava prejem denarnih sredstev v višini 23.500,00 EUR uporabljenih za (delno) plačilo kupnine za stanovanje, le pavšalno pa trdi, da ne gre za darilo(1). Pritrditi je pritožbi, da bi slednja, v kolikor bi, kot navaja, sama odplačevala kredit, ki ga je vzela zapustnica, o tem lahko predložila dokaze (npr. bančne izpiske).

8. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje, da se na pravdo napoti A. A. z zahtevkom, da izročena denarna sredstva zapustnice v višini 23.500,00 EUR niso darilo.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in temu ustrezno v prvi alineji 3. točke izreka spremenilo izpodbijano odločitev (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 358. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 174. člena ZD.

Op. št. (1): Enako VSL sklep II Cp 2797/2014 z dne 10. 12. 2014, na katerega se sklicuje pritožba.