Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 267/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.267.2016 AI generated

Appeal allowed; first-instance court dismissed interim order due to failure to consider evidence and violate procedural rules.

Case Number VSL sklep I Cp 267/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal, vacated the first-instance decision, and remanded the case for a new trial. The plaintiff alleged water supply obstruction and safety threats, arguing the lower court incorrectly rejected her interim order request without evaluating her submitted evidence regarding the defendant's violent history. The court ruled that the first-instance judge violated procedural law by failing to consider the plaintiff's arguments and evidence, which constituted a fundamental error requiring the case to be retried.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvedbenem postopku (ZIZ); Zakon o postopku pred sodišči (ZPP): When a first-instance court fails to consider essential arguments or evidence submitted by a party, violating mandatory procedural rules, the decision must be vacated and the case remanded for a new trial.

Keywords

AI generated
interim order procedural violation failure to consider evidence remand for retrial possession disturbance safety threats ZIZ ZPP

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Glede na to, da je pravda zaradi motenja posesti prednostna zadeva in da je od vložitve tožbe sedaj minilo že skoraj štiri mesece ter ob dejstvu, da se dokazni predlogi za predlog za izdajo začasne odredbe in v zvezi s tožbenim zahtevkom večinoma prekrivajo, bi bilo smiselno nemudoma razpisati narok za sočasno obravnavanje predloga za začasno odredbo in prvi narok za glavno obravnavo. Nato pa, odvisno od izida dokaznega postopka (in upoštevaje, da je od domnevnega motenja preteklo že skoraj pet mesecev) bodisi ločeno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe bodisi o njem odločiti v končni odločbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica tožencu očita, da je zaprl ventil za vodo in jo s tem motil v njeni mirni dotedanji posesti. V zvezi s tem je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče tožencu naložil, da v 24ih urah zagotovi dotok vode. Sodišče prve stopnje je tak predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ugotovilo je sicer, da tožničina terjatev do toženca verjetno obstoji, ni pa tožnici po oceni sodišča uspelo izkazati drugega pogoja, da bi bilo začasno odredbo mogoče izdati.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi najprej povzema razloge prvostopenjskega sklepa, nato pa v 3. točki kot bistveno navede, da je voda življenjskega pomena ter da je svojemu predlogu predložila zapisnik PP o sprejemu ustne ovadbe, iz katerega je razvidno, da je bil toženec že do sedaj nevarno nasilen in da se zaradi njegovega fizičnega napada in groženj s smrtjo ne upa več dostopati na svojo solastno nepremičnino, kjer je števec za vodo. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Toženec je na pritožbo pravočasno odgovoril, v bistvenem nasprotuje samemu tožbenemu zahtevku in s tem v povezavi obstoju verjetnosti terjatve, sicer pa pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica kot upnik je predlagala izdajo začasne odredbe v zavarovanje svoje nedenarne terjatve. Sodišče prve stopnje je zapisalo, da je njen predlog zavrnilo, ker ni izkazala pogoja iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, in sicer, da so v tem delu njene trditve skope, da gre za prepis zakonske dikcije, glede sile pa, da je ta podana, če se iz okoliščin vidi, da grozi resna nevarnost življenju, telesni ali drugi pomembni dobrini upnika, začasna odredba pa se predlaga zaradi preprečitve te grožnje.

6. Pritožnica je skopa v pritožbenih navedbah, pravilno pa izpostavi nekaj: da je že v predlogu za izdajo začasne odredbe (tretji odstavek 3. točke tožbe – list. št. 3) navedla, da si s tožencem ne upa komunicirati niti ne dostopati na svojo nepremičnino, saj se fizični napad, grožnje s smrtjo in vse, kar se je zgodilo 20. 3. 2015, lahko ponovi. Te navedbe je podprla z dokaznim predlogom – listino, zapisnikom PP o sprejemu ustne ovadbe z dne 20. 3. 2015. Nerazumljiv je zato del izpodbijanega sklepa (povzet že v prejšnji točki izreka), da je sila podana, če se iz okoliščin vidi, da grozi resna nevarnost življenju, telesni ali drugi pomembni dobrini upnika, začasna odredba pa se predlaga zaradi preprečitve te grožnje. Prav to je namreč tožnica trdila in v zvezi s tem predlagala dokaze.

7. Sodišče prve stopnje je svoje zaključke napravilo, ne da bi upoštevalo vse tožničine trditve in ne da bi izvedlo predlagane dokaze, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar je terjalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek pred sodišče prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

8. V novem postopku pa sedaj ne bo (več) zadoščalo, da bo sodišče izvedlo dokazni postopek le glede drugega pogoja za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je namreč že vzpostavilo kontradiktornost postopka s tožencem, kar pomeni, da bo moralo glede ugotavljanja obstoja tožničine terjatve pred ponovno odločitvijo sedaj izčrpati tudi toženčeve trditve in njegove dokazne predloge. Glede na to, da je pravda zaradi motenja posesti prednostna zadeva in da je od vložitve tožbe sedaj minilo že skoraj štiri mesece ter ob dejstvu, da se dokazni predlogi za predlog za izdajo začasne odredbe in v zvezi s tožbenim zahtevkom večinoma prekrivajo, bi bilo smiselno nemudoma razpisati narok za sočasno obravnavanje predloga za začasno odredbo in prvi narok za glavno obravnavo. Nato pa, odvisno od izida dokaznega postopka (in upoštevaje, da je od domnevnega motenja preteklo že skoraj pet mesecev) bodisi ločeno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe bodisi o njem odločiti v končni odločbi.