Administrative court dismisses appeal against order to repay state-funded legal aid costs when claimant successfully obtains assets.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnica je v pravdnem postopku uspela, prav tako ji je bil dosojeni znesek (skupaj s stroški pravdnega postopka) plačan, torej je tudi dejansko pridobila premoženje. Ker je prejela tudi s sodbo prisojene stroške postopka, pa je dolžna povrniti ne samo razliko med stroški, ki bi jih lahko Republika Slovenija izterjala na podlagi 46. člena ZBPP in dejansko izplačanimi stroški, temveč dejansko izplačane stroške v celoti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, v višini 2.719,75 EUR v roku 15 dni. V obrazložitvi odločbe navaja, da je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo z dne 21. 4. 2005 v pravdni zadevi II P 448/2005. V navedeni pravdni zadevi je bil tožnici s sodbo z dne 16. 1. 2008, ki je postala pravnomočna dne 15. 7. 2008 dosojen znesek 12.518,78 EUR ter stroški pravdnega postopka v višini 1.885,61 EUR, vse v breme Zavarovalnice A. Iz dopisa Zavarovalnice A. z dne 4. 11. 2015 izhaja, da je zavarovalnica svojo obveznost do tožnice poravnala dne 8. 6. 2012 v znesku 24.899,06 EUR, ki zajema glavnico, zamudne obresti ter stroške postopka. Navedeno pa predstavlja premoženje, ki je bilo pridobljeno v zvezi z zadevo, za katero je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč. Po določbi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku delno ali v celoti uspel in mu je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča prisojeno premoženje oziroma dohodki, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga povrne nasprotna stranka. V konkretnem primeru stroški brezplačne pomoči obsegajo nagrado odvetniku v višini 2.260,00 EUR ter izvedencu v znesku 459,75 EUR, to je skupaj 2.719,75 EUR.

2. Tožnica v laični tožbi navaja, da ji je bila v letu 2005 res dodeljena brezplačna pravna pomoč v postopku zoper zavarovalnico, vendar tedaj s strani sodišča ni bila seznanjena oziroma opozorjena, da bo morala v primeru pozitivne rešitve zadeve poravnati stroške dodeljene brezplačne pravne pomoči. Bila je prepričana, da je pravna pomoč res brezplačna in tudi v sami odločbi ni nikjer navedeno vračilo. Sedaj prejema pokojnino v znesku 257,29 EUR ter varstveni dodatek, prav tako nima nobenega premoženja. Denarja nima od kod vzeti, saj se težko preživlja iz meseca v mesec. Sodišče je štelo, da smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za vračilo sredstev iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči. Vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči ureja ZBPP v določbah 46. do 49. člena. Po določbi 48. člena ZBPP, ki se uporablja na podlagi ZBPP-C v tem postopku, je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Po določbi navedenega člena pa terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. Navedena določba ureja tako imenovano subrogacijo, ko država na podlagi zakona prevzame terjatev prejemnika brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki. Ne glede na navedeno določbo pa upravičenec do brezplačne pravne pomoči še naprej odgovarja za navedene obveznosti pod pogojem, da je v postopku uspel in pridobil premoženje. V takšnem primeru je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka (člen 48 ZBPP).

6. Sodišče ugotavlja, da je v zadevi nesporno, da je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč v zvezi s pravdnim postopkom, v katerem je bil tožnici s sodbo, ki je postala pravnomočna dne 15. 7. 2008, prisojen znesek 12.518,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter stroški postopka v znesku 1.885,00 EUR ter da je tožnica dne 8. 6. 2012 denar v navedeni višini tudi prejela.

7. Kot izhaja iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja so torej v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP za nastanek obveznosti tožnice za vrnitev stroškov postopka izplačanih iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči. Tožnica je namreč v pravdnem postopku uspela, prav tako ji je bil dosojeni znesek (skupaj s stroški pravdnega postopka) plačan, torej je tudi dejansko pridobila premoženje. Ker je tožnica prejela tudi s sodbo prisojene stroške postopka, pa je dolžna povrniti ne samo razliko med stroški, ki bi jih lahko Republika Slovenija izterjala na podlagi 46. člena ZBPP in dejansko izplačanimi stroški, temveč dejansko izplačane stroške v celoti. Glede na obrazloženo se po presoji sodišča tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno sklicuje na določbo 48. člena ZBPP, prav tako je tudi utemeljeno naložila tožnici povrnitev stroškov v višini, ki je bila dejansko izplačana iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči.

8. Na drugačno odločitev sodišča tožbeni ugovori tožnice ne morejo vplivati. Okoliščina, da tožnica ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči v letu 2005 ni bila seznanjena, da bo morala v primeru uspeha v postopku vrniti sredstva izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, namreč ne vplivajo na navedeno obveznost, ki je določena z zakonom in nastane v vsakem primeru, če so izpolnjeni pogoji določeni v določbah 46. do 49. člena ZBPP. Ne nazadnje je tožnica tudi prejela povračilo pravdnih stroškov, ki jih niti ni sama plačala, temveč jih je poravnala tožena stranka. Namen instituta brezplačne pravne pomoči je namreč zagotavljanje enake dostopnosti do sodnega varstva ne glede na socialni položaj oseb, vendar pa mora upravičenec v primeru, ko v postopku uspe in pridobi premoženje, vrniti sredstva, ki so bila izplačana za pravno pomoč. Prav tako na sam nastanek obveznosti iz 48. člena ZBPP ne vpliva premoženjsko stanje prosilca. Lahko pa tožnica v smislu 43. člena ZBPP predlaga sklenitev dogovora o načinu in času vračila prejete brezplačne pravne pomoči.

9. Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).