Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 3361/2015 ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.3361.2015 AI generated

Appeal allowed; first instance court dismissed appeal due to failure to provide required reasoning for sending to court.

Case Number VSL sklep II Cp 3361/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appeal against a first-instance decision to send parties to court in an inheritance dispute. The appellant argued the lower court failed to explain why one heir's claim was less probable than others, while the lower court merely cited Article 213 of the Civil Procedure Code without substantive reasoning. The court ruled that this lack of explanation constituted a fundamental procedural violation under Article 339(2)(14) of the Civil Procedure Act, necessitating the annulment of the specific section and remittal for new proceedings.

Legislator headnote

AI generated

Article 213 of the Civil Procedure Code; Article 339(2)(14) of the Civil Procedure Act: A decision to send parties to court is void if the court fails to provide the required reasoning, as this constitutes a fundamental procedural violation.

Keywords

AI generated
inheritance dispute sending to court procedural reasoning fundamental violation annulment of decision heir rights remittal for new trial

Cited Legislation

AI generated
Article 213 of the Civil Procedure Code
Article 339(2)(14) of the Civil Procedure Act
Article 354(1) of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v II. točki izreka in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Prvo sodišče se je sklicevalo na 213. člen ZD, vendar pa svoje odločitve o napotitvi na pravdo ni obrazložilo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek. Dediča A. A. je napotilo na pravdo zoper ostale sodediče, da dokaže, da mu je zapustnica z oporoko z dne 26. 6. 1998 zapustila vse premičnine, ki sodijo v zapuščino, in da je B. B. dolžan vrniti v zapuščino 27.000,00 EUR (I. točka izreka). Ostale sodediče je napotilo na pravdo zoper sodediča A. A., da dokažejo, da je A. A. dolžan vrniti v zapuščino 20.349,00 EUR (II. točka izreka). Določilo je še rok trideset dni po pravnomočnosti tega sklepa, v katerem morajo dediči vložiti tožbe (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje dedinja V. Z., ki izpodbija odločitev prvega sodišča v II. točki sklepa. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep v izpodbijanem delu tako, da na pravdo napoti dediča A. A., podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da izpodbijani sklep nima obrazložitve, zakaj šteje pravico dedinje za manj verjetno, pri čemer pavšalna obrazložitev stranki ne omogoča vsebinskega dialoga s sodiščem. Pravica dediča A. A. je manj verjetna kot pravica ostalih dedičev. A. A. je po smrti zapustnice dvignil z bančnega računa zapustnice znesek 20.349,00 EUR, kar se je zgodilo na dan zapustničine smrti. A. A. ni zatrjeval, da je denar dobil na podlagi darilne pogodbe ali kakšnega drugega pravnega posla z zapustnico, temveč je trdil, da je imel pooblastilo za upravljanje denarnih sredstev in da mu ta denar pripada na podlagi sporne oporoke z dne 26. 8. 1998. Predmetno premoženje je ob smrti zapustnice spadalo v njeno zapuščino, saj oporoka ne daje pravne podlage dedičem za razpolaganje s sredstvi zapustnika pred njegovo smrtjo. Do delitve zapuščine dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. V konkretnem primeru dedičem ni potrebno vložiti tožbe na vračilo denarja v zapuščino, temveč kvečjemu na ugotovitev, da denarna sredstva spadajo v zapuščino, medtem ko se delitev zapuščine opravi šele po pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku. Za obseg zapuščine ni pomembno, kje se nahajajo denarna sredstva. Ob prenakazilu denarnih sredstev na svoj račun A. A. ni imel več pooblastila za razpolaganje z denarnimi sredstvi zapustnice, saj je z njeno smrtjo prenehalo pooblastilno razmerje. Šlo je najmanj za prekoračitev pooblastila, saj A. A. ni zatrjeval, da mu je zapustnica dala pooblastilo za razpolaganje z denarjem. Zato ni imel ne pravne podlage ne pooblastila zapustnice za prenakazilo zneska 20.349,00 EUR. Njegova pravica je zato manj verjetna od nasprotne pravice ostalih dedičev, da ta sredstva spadajo v zapuščino. Na ugotovitev, da denar v znesku 20.349,00 EUR ne spada v zapuščino, bi moral biti napoten A. A.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvo sodišče je napotilo V. Z. in sodediče, ki so navedeni v II. točki sklepa, na pravdo zoper A. A., da je dolžan vrniti v zapuščino 20.349,00 EUR (ta znesek je A. A. dvignil z zapustničinega računa na dan njene smrti). Prvo sodišče se je sklicevalo na 213. člen ZD, vendar pa svoje odločitve o napotitvi na pravdo ni obrazložilo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato moralo razveljaviti II. točko izpodbijanega sklepa in zadevo v tem delu vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti (prvi odstavek 354. člena ZPP).

5. Iz podatkov spisa izhaja, da naj bi A. A. po izdaji izpodbijanega sklepa vrnil navedeni znesek na transakcijski račun zapustnice. Če to med dediči ne bo sporno, potem glede teh denarnih sredstev ne bo potrebno prekinjati zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo.