Court allows amendment of claim to new creditor without consent when debt is transferred.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court set aside the first instance decision that permitted a change of party to a new creditor without the defendant's consent. The defendant argued that no consent was given and the original plaintiff was no longer legitimated to claim the transferred debt. The court ruled that while consent is generally required, the specific circumstances of the debt transfer justified the amendment under prevailing legal theory.
Legislator headnote
AI generated186. člen ZPP; 190. člen ZPP: When a claim is transferred between parties, the court may permit an amendment of the claim to the new creditor without the defendant's consent if the transfer creates a new material legal relationship, provided the defendant has not explicitly objected to the transfer itself.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Tožnica je glede na odtujitev vtoževane terjatve med pravdo v skladu s prevladujočo relevančno teorijo prilagodila tožbeni zahtevek tako, da sedaj zahteva izpolnitev v korist nove upnice. Za takšno spremembo tožbe toženkino soglasje ni potrebno, saj je treba določbo 186. člena ZPP o „drugem predmetu ali denarnem znesku“ razlagati tako, da zajema tudi tovrstno spremembo tožbe, do katere je prišlo v tej pravdi.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo spremembo tožbe, da namesto tožeče stranke vstopi v pravdo družba B. d.o.o, ...
2. Zoper sklep se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da ne dovoli spremembe tožbe, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je v sklepu prvega sodišča prišlo do očitne pisne pomote. Prvo sodišče je ugotovilo, da naj bi toženka privolila v predlog tožeče stranke in prevzemnika terjatve, da stopi v pravdo namesto tožnice prevzemnik terjatve. To ne drži. Toženka ni nikoli privolila v spremembo tožbe, saj z njo ne soglaša. Tožnica ob spremenjenem materialnopravnem razmerju ni več stvarno legitimirana v svojem imenu in za svoj račun izterjati preneseno terjatev, zato bi bilo treba tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. V obravnavanem primeru tudi niso podani pogoji za morebitno privilegirano spremembo tožbe, saj ni podana nobena od okoliščin iz 186. člena ZPP.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Toženka ni soglašala s predlogom tožnice, da bi v pravdo namesto tožnice stopila nova upnica B., d. o. o. To je razvidno iz toženkine vloge z dne 11.9.2015, zato je napačna nasprotna ugotovitev prvega sodišča (da je toženka privolila, da nova upnica stopi v pravdo namesto tožnice). Ker toženka ni dala ta privolitve, nova upnica ne more stopiti v pravdo po drugem odstavku 190. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP).
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica glede na odtujitev vtoževane terjatve med pravdo v skladu s prevladujočo relevančno teorijo prilagodila tožbeni zahtevek tako, da sedaj zahteva izpolnitev v korist nove upnice. Za takšno spremembo tožbe toženkino soglasje ni potrebno, saj je treba določbo 186. člena ZPP o „drugem predmetu ali denarnem znesku“ razlagati tako, da zajema tudi tovrstno spremembo tožbe, do katere je prišlo v tej pravdi. V nadaljevanju postopka bo prvo sodišče moralo odločiti o predlagani stranski intervenciji na strani tožnice.
6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).