Appeal dismissed; nullity of loan contract sufficient for judgment without separate annulment request.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the second defendant's appeal against a default judgment declaring a loan contract null and void. The first instance court found the contract invalid based on the plaintiff's evidence, and the defendant argued for annulment and alleged factual errors regarding her role in the transaction. The court rejected the appeal because the plaintiff's claim for nullity was sufficient for the judgment, the cited precedent applied to different legal issues, and the appeal raised inadmissible grounds under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku v civilnih zadevah (ZPP); nullity of a legal act is a sufficient ground for a default judgment without a separate request for annulment; appeals against default judgments cannot be based on alleged errors of fact.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.
II. Druga toženka je dolžna povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka v znesku 165,07 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.
[JEDRO]
Tožnica je zatrjevala (in o tem predložila dokaze), da je kreditna pogodba nična. Za sklepčnost tožbe je bilo to dovolj in ji ni bilo potrebno zahtevati še „razveljavitve“ pravnega posla.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvo sodišče je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo, da je kreditna pogodba z dne 30.1.2012, sklenjena med tožnico in pravno prednico prve toženke družbo I. d.o.o., nična (I. točka izreka). Drugi toženki je naložilo, da plača tožnici 497,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot je to razvidno iz II. točke izreka. Toženkama je naložilo nerazdelno plačilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 453,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).
2. Zoper sodbo se pritožuje druga toženka, ki smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Navaja, da ni nikoli ponujala in sklepala kreditne pogodbe v svojih ali tujih prostorih za nikogar. Za različne kreditodajalce je vodila poplačila kreditov, za svoje storitve pa je prejela določeno plačilo. Ni vedela in je tudi ni zanimalo, ali je prva toženka imela dovoljenje za opravljanje potrošniškega kreditiranja. Druga toženka je za svojo dejavnost razpolagala z vsemi potrebnimi dovoljenji in ni kršila nobenih predpisov. Nepravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je druga toženka neupravičeno obogatena, saj se s poplačilom ni okoristila in tudi ni nikoli prevzela terjatve. Prejeta nakazila je bila dolžna prenakazati kreditodajalcu in s prejetim denarjem ni razpolagala. Sodba je nepravilna tudi zato, ker tožničin zahtevek poleg ničnosti kreditne pogodbe ni vseboval tudi zahtevka za razveljavitev pravnega posla. Sklicuje se na judikat Vrhovnega sodišča RS II Ips 227/2008.
3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Druga toženka s pritožbenimi navedbami utemeljuje svoje stališče, da je prvo sodišče zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. S tem uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog, saj zamudne sodbe s pritožbo ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). S tega vidika so zato pritožbene navedbe neupoštevne.
6. Tožnica je zatrjevala (in o tem predložila dokaze), da je kreditna pogodba z dne 30.1.2012 nična. Za sklepčnost tožbe je bilo to dovolj in ji ni bilo potrebno zahtevati še „razveljavitve“ pravnega posla. Zadeva II Ips 227/2008, na katero se sklicuje druga toženka, se nanaša na drugačen sklop materialnopravnih vprašanj, kot je bil aktualen v tej pravdi. Z vidika uradnega preizkusa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je prvo sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in da ni storilo nobene od uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka. Pogoji za izdajo zamudne sodbe (318. člen ZPP) so bili izpolnjeni in se pritožbeno sodišče v tem delu v izogib ponavljanju sklicuje na pravilne razloge prvega sodišča.
7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvega sodišča (353. člen ZPP).
8. Druga toženka je dolžna povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka, ki predstavljajo nagrado za postopek s pritožbo, odmerjeno v skladu z ZOdvT in povečano za 22 % DDV. V primeru zamude je druga toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.