Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 3018/2015 ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.3018.2015 AI generated

Appeal dismissed; timely objection to venue filed in supplementary pleading within 30-day response period. Court upholds principle of procedural economy. Appeal dismissed; timely objection to venue filed in supplementary pleading within 30-day response period. Court upholds principle of procedural economy.

Case Number VSL sklep II Cp 3018/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appeal against a first-instance ruling that declared the case incompetent due to venue objections. The defendant filed both a formal response and a supplementary objection to venue within the 30-day deadline for submitting a response to the plaintiff's claim. The court ruled that the statutory language 'in the response to the claim' refers to the time limit rather than requiring the objection to be in a document specifically titled 'response', thereby upholding the principle of procedural economy.

Legislator headnote

AI generated

22. člen ZPP; 277. člen ZPP: An objection to venue filed in a supplementary pleading within the 30-day period for submitting a response to the claim is considered timely and valid, as the statutory requirement refers to the time limit rather than the specific form of the document, ensuring the principle of procedural economy.

Keywords

AI generated
objection to venue procedural economy supplementary pleading time limit civil procedure law jurisdictional objection response to claim

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
sklep Vrhovnega sodišča RS I R 11/2005 z dne 3. 2. 2005
(2): Primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I R 11/2005 z dne 3. 2. 2005.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Ugovor krajevne pristojnosti je podan pravočasno tudi, če je vložen v dopolnitvi odgovora na tožbo oziroma vlogi, ki je podana znotraj 30-dnevnega roka, predvidenega za vložitev odgovora na tožbo. Taka razlaga še vedno dosega cilj, ki ga s časovno omejitvijo zasleduje 22. člen ZPP – načelo ekonomičnosti postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je zoper toženo stranko 4. 5. 2015 pri Okrajnem sodišču v Novem mestu vložil tožbo zaradi plačila zavarovalnine. Tožena stranke je 17. 8. 2015 odgovorila na tožbo, 19. 8. 2015 pa na sodišče naslovila še pripravljalno vlogo, v kateri je ugovarjala krajevni pristojnosti naslovnega sodišča. Obe vlogi sta bili podani v 30 dnevnem roku za vložitev odgovora na tožbo in istočasno vročeni tožniku. Tožnik je v pripravljalni vlogi 28. 8. 2015 navajal, da je bil ugovor krajevne pristojnosti podan prepozno. Okrajno sodišče v Novem mestu se je z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Mariboru.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi uveljavlja kršitev pravil pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Jedro njegove pritožbe je v tem, da je med strankama nesporno, da ugovora krajevne pristojnosti v odgovoru na tožbo ni bilo, zato je ta prepozen, pri čemer tožena stranka v pripravljalni vlogi niti formalno ni pojasnila, da s tem dopolnjuje odgovor na tožbo. Dejstvo, da je bila pripravljalna vloga podana v 30 dneh od prejema tožbe, je za presojo pravočasnosti ugovora krajevne pristojnosti nebistvena. Predlaga razveljavitev sklepa.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 22. člena ZPP se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, če je ta podan najkasneje v odgovoru na tožbo in če sodišče to stori do razpisa glavne obravnave. Namen določila 22. člena ZPP je v zasledovanju ekonomičnosti in pospešitvi pravdnega postopka(1).

6. Razlogovanje pritožnika, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi neutemeljeno in brez pravne podlage sklicuje na prvi odstavek 277. člena ZPP, ker določbi 22. in 277. člena ZPP po svojem namenu nista medsebojno povezani, ni pravilno. Besedna zveza iz prvega odstavka 22. člena ZPP „najkasneje v odgovoru na tožbo“ sama po sebi napotuje na uporabo pravila iz 277. člena ZPP. Ta določa, da ima tožena stranka 30 dni časa, da odgovor na tožbo vloži. Ne more biti dvoma, da lahko tožena stranka v istem časovnem okvirju odgovor na tožbo tudi dopolni. Besedne zveze „v odgovoru na tožbo“ ni mogoče razlagati tako ozko, kot to želi pritožnik. Zakon nima v mislih fizične omejitve v smislu, da bi moral biti ugovor podan prav v vlogi, ki se imenuje „odgovor na tožbo“, temveč gre za časovno omejitev: podan mora biti v roku, ki se sicer zahteva za vložitev odgovora na tožbo. Le taka razlaga je smiselna in realizira načelo, ki ga zasleduje 22. člen ZPP z omejitvijo podajanja tega ugovora – ekonomičnost postopka. Razlaga, ki jo ponuja pritožnik, je (pre)formalistična in pritožbeno sodišče ne vidi prav nobenega razloga, da bi ji sledilo(2).

7. V obravnavanem primeru je rok za odgovor na tožbo iztekel 19. 8. 2015. Tožena stranka je odgovor na tožbo priporočeno poslala 17. 8. 2015, nato pa 19. 8. 2015 priporočeno na sodišče naslovila še pripravljalno vlogo, oboje znotraj 30-dnevnega roka, predvidenega za vložitev odgovora na tožbo. Ugovor krajevne pristojnosti je bil tore podan pravočasno v smislu 22. člena ZPP. Ker sodišče prve stopnje do takrat tudi še ni razpisalo glavne obravnave, 22. člen ZPP ni bil kršen. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje pristojnemu sodišču.

Op. št. (1): Ude, L., in drugi; Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 168.

Op. št. (2): Primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I R 11/2005 z dne 3. 2. 2005.