Appeal dismissed; plaintiff failed to prove oral payment agreement burden of proof remains on him.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dokazno breme ali je bil dogovor sklenjen, je na tožniku, ki drugega dokaza kot lastnega zaslišanja za obstoj takega dogovora ni zmogel. V izvedenih dokazih, ki jih je tudi ocenilo in tako dokazno oceno v celoti sprejema pritožbeno sodišče, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da dogovora o plačilu med pravdnima strankama ni bilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženke zahteval plačilo 2.520,00 EUR z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter zahtevek, da je toženka od 15. 6. 2013 dolžna plačevati tožniku po 100,00 EUR mesečno od 15. 6. 2013 dalje. V posledici take odločitve je tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženki v znesku 1.198,65 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje tožnik zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi zahtevku in toženki naloži plačilo 19.820,00 EUR, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnik trdi, da je bil med njim, A. A. in toženko sklenjen dogovor o povrnitvi vlaganji junija 2012, na podlagi vlaganj tožnika v sporno nepremičnino. Dogovor je bil sklenjen ustno, kot je običaj med starši in otroci. A. A. se je držal dogovora in plačeval tožniku zneske, kot je bilo dogovorjeno, kar kaže na sklenitev dogovora. Ugotovitev sodišča, da naj bi bila izpoved tožnika konfuzna in neprepričljiva, je nerazumljiva, saj je postopek tožnika proti hčeri obremenjujoč. Sodišče je premalo kritično ocenilo listinske dokaze, seznam plačil toženke in A. A. in v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik zahteva od svoje hčerke - toženke plačilo spornega zneska na podlagi ustnega dogovora, s katerim sta se toženka in tožnikov sin A. A. zavezala plačati tožniku vsak po 20.000,00 EUR na račun vlaganj v družinsko hišo. Dokazno breme ali je bil dogovor sklenjen, je na tožniku, ki drugega dokaza kot lastnega zaslišanja za obstoj takega dogovora ni zmogel. V izvedenih dokazih, ki jih je tudi ocenilo in tako dokazno oceno v celoti prejema pritožbeno sodišče, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da dogovora o plačilu med pravdnima strankama ni bilo. S trditvami v pritožbi, da je tak dogovor obstajal, tožnik izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče ne dvomi in jo v celoti sprejema. Sodišče prve stopnje na podlagi neposredne zaznave ocenjuje, da sta toženka in njen brat, zaslišan kot priča, zanikala kakršenkoli dogovor, ki ga zatrjuje tožnik in da je tožnikova izpovedba konfuzna in neprepričljiva. Listina, na katero se sklicuje tožnik, ne izkazuje sklenitev dogovora in ni podana bistvena kršitev določb postopka, ker po trditvah tožnika sodišče te listine ni ocenilo.

5. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožnika zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).