Appeal dismissed; incompetence and disagreement with expert opinion do not justify recusal or sanctioning.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Nestrokovnost pri izdelavi izvedenskega mnenja in njegovih dopolnitev in nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem tako sodna praksa kot pravna teorija zavračata kot razlog za izločitev izvedenca. Lahko pa je to razlog za postavitev novega izvedenca, če bi se izkazalo, da morebitnih pomanjkljivosti ali kontradiktornosti v izvedenskem mnenju z že postavljenim izvedencem ni mogoče odpraviti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila M., ki jo je sodišče v tej zadevi določilo za izvedenko ekonomske stroke, z odločbo Ministrstva za pravosodje razrešena kot sodna izvedenka (I. točka izreka), predlog dolžnika za izločitev izvedenke M. je zavrnilo (II. točka izreka) in predlog dolžnika za kaznovanje izvedenke zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje pred drugim sodiščem oziroma drugim sodnikom.

3. Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi predloga za izločitev izvedenke

4. Po prvem odstavku 247. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik. Prvostopenjsko sodišče je iz dolžnikovega predloga za izločitev izvedenke pravilno razbralo, da dolžnik uveljavlja izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena v zvezi s prvim odstavkom 247. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, torej, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti.

5. Pritožnik pa je tako v predlogu za izločitev izvedenke kot v pritožbi izpostavljal nestrokovnost izvedenke, ker je njeno prvotno izvedensko mnenje terjalo še dve dodatni dopolnitvi, v zadnji pa je izvedenka ponovno govorila o kratkoročni plačilni nesposobnosti dolžnika, ki ni zakonski razlog za obstoj insolventnosti dolžnika, očita pavšalnost in nekonkretiziranost zadnjega dopolnilnega mnenja in že predhodno izdelani nepopolni mnenji, na kar je opozorilo v svojih odločbah že višje sodišče, nadalje očita pomanjkljivo ugotovitev dejstev za presojo pritožnikove insolventnosti in nasprotujoča si stališča izvedenke o določenih dejstvih glede na njena predhodno izdelana mnenja.

6. Nestrokovnost pri izdelavi izvedenskega mnenja in njegovih dopolnitev in nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem pa tako sodna praksa (VSL V Cpg 853/2015, VSL Cst 71/2015, VSL I Cpg 537/2012) kot pravna teorija (Ude, Betetto, Galič, Rijavec, Wedam Lukić, Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 485) zavračata kot razlog za izločitev izvedenca. Lahko pa je to razlog za postavitev novega izvedenca, če bi se izkazalo, da morebitnih pomanjkljivosti ali kontradiktornosti v izvedenskem mnenju z že postavljenim izvedencem ni mogoče odpraviti (254. člen ZPP). Iz vseh navedenih okoliščin, ki jih pritožnik kot predlagatelj izločitve izvedenke izpostavlja, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče sklepati, da te okoliščine že vzbujajo dvom v izvedenkino nepristranskost zgolj zato, ker je izvedenkino mnenje za predlagatelja začetka stečajnega postopka ugodno. Za okoliščine, ki bi vzbujale dvom v izvedenkino nepristranskost bi šlo, če bi iz njih izhajalo izvedenkino vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali če bi njeno ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke. Iz zgoraj predstavljenih očitkov izvedenki pa kaj takega ni mogoče razbrati.

7. Ker drugih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na izvedenkino pristranost, pritožnik ni navedel, je odločitev prvostopenjskega sodišča o pritožnikovem predlogu za izločitev izvedenke pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje se je sicer pri presoji dolžnikovega predloga za izločitev izvedenke po nepotrebnem ukvarjalo z vsebino njenega mnenja z dopolnitvami po pripombah pritožnika nanj, saj bo to stvar dokaznega postopka v zvezi z odločitvijo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, zato se kot neutemeljen izkaže tudi pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da se ni opredelilo do vseh trditev o pomanjkljivosti in kontradiktornosti izdelanega dopolnilnega izvedenskega mnenja.

8. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijani II. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

O pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi predloga za kaznovanje izvedenke

9. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da pritožnik v predlogu za kaznovanje izvedenke ni navedel nobene od zakonsko v prvem odstavku 248. člena ZPP določenih razlogov, ki bi utemeljevali kaznovanje izvedenke: da izvedenka brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela ali ga ne opravi v roku, ki ga je določilo sodišče ali da izvedenka pravilno vabljena ni prišla na narok in svojega izostanka ni opravičila. Njegovega stališča, da zadnje dopolnjeno izvedensko mnenje (zaradi nepopolnosti in kontradiktornosti glede na predhodno podana mnenja) to sploh ni, ni mogoče subsumirati v nobenega od zgoraj navedenih razlogov za kaznovanje izvedenke.

10. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo tudi v tem delu in potrdilo sklep sodišča prve stopnje tudi v izpodbijani III. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) potem, ko je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).