Appeal granted; first-instance court violated adversarial principle by failing to serve summons properly on detained defendant.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first-instance decision and remanding the case for a new trial. The defendant argued that the first-instance court failed to properly serve the summons for the main hearing because he was incarcerated since March 2015, making personal service impossible. The court ruled that the first-instance judge's conclusion that substituted service was valid was incorrect, as it deprived the defendant of his right to participate in the proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): The court must ensure the principle of adversarial proceedings is upheld by guaranteeing all parties the opportunity to present their case; failure to properly serve a summons on a detained party constitutes a fundamental procedural violation requiring the quashing of the decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Ker tožencu ni bilo omogočeno vabilo na narok izročiti osebno, naj bi bila opravljena nadomestna vročitev, in sicer 5. 5. 2015. Tak zaključek sodišča prve stopnje pa ni pravilen, saj se nasprotni udeleženec od 26. 3. 2015 nahaja v zaporu. Vročitev vabila na narok zato ni mogoče šteti za pravilno opravljeno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotnemu udeležencu prepoveduje vstop v stanovanjsko hišo na naslovu ..., v kateri živi predlagateljica, in sicer za čas šestih mesecev od dneva vročitve odločbe sodišča prve stopnje nasprotnemu udeležencu. Hkrati je nasprotnemu udeležencu prepovedalo zadrževanje in približevanje stanovanjski hiši na navedenem naslovu in navezovanje vsakršnih stikov s predlagateljico.
2. Nasprotni udeleženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno laično pritožbo. Iz obširnih in pogosto nerazumljivih pritožbenih navedb je mogoče razbrati zanikanje predlagateljičinih očitkov. Med drugim zanika ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu je bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem z vročitvijo vabila na narok 20. 4. 2015, saj je od 26. 3. 2015 v zaporu. Navedel je še, da je izrečeni ukrep brez smisla, saj se mu zaporna kazen izteče 26. 3. 2016. Navaja, da zaradi vseh laži, ki so ga privedle v zapor, vlaga tožbo za plačilo 1.000.000,00 EUR zoper predlagateljico, njeni hčerki, zeta in predlagateljičinega pooblaščenca.
3. Pritožbeno sodišče je naložilo sodišču prve stopnje, da o zatrjevanih kršitvah postopka opravi poizvedbe (tretji odstavek 346. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Iz poročila sodišča prve stopnje izhaja, da je bil nasprotni udeleženec s strani policije 26. 3. 2015 pridržan in se od takrat dalje nahaja v ZPKZ ... Navedeno poročilo je prvostopenjsko sodišče poslalo obema udeležencema (346.a člen ZPP). Nanj je odgovoril toženec. Navedel je, da mu sodišče pošilja pisanja na domači naslov, čeprav je samo odredilo njegov odvzem prostosti.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Po določbi 24. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) odloča sodišče o ukrepih po 19. in 21. členu omenjenega zakona v nepravdnem postopku. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v prvem odstavku 4. člena sodišču nalaga, da mora dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Gre za določbo, v kateri se izraža načelo kontradiktornega postopka, po katerem mora biti vsaki strani omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedbe nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o vem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Sodišče ne more odločiti o interesih udeležencev, ne da bi jim prej dalo možnost varovati svoj pravni položaj. Navedeno načelo se uresničuje s tem, da se pisanja ene stranke vročajo drugi stranki, najbolj pa pride do izraza na kontradiktorni glavni obravnavi.
6. V obravnavani zadevi je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo, na katerega je povabilo oba udeleženca. Ker tožencu ni bilo omogočeno vabilo na narok izročiti osebno, naj bi bila opravljena nadomestna vročitev, in sicer 5. 5. 2015. Tak zaključek sodišča prve stopnje pa ni pravilen, saj se nasprotni udeleženec od 26. 3. 2015 nahaja v zaporu. Vročitev vabila na narok zato ni mogoče šteti za pravilno opravljeno. Po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je vselej podana bistvena kršitev določb postopka, če stranki oziroma udeležencu z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
7. Izpodbijana odločitev, ki temelji zgolj na navedbah predlagateljice in njenem zaslišanju, je tako obremenjena z omenjeno bistveno kršitvijo določb postopka, kar pogojuje njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo kot v izreku tega sklepa.