Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 3019/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.3019.2015 AI generated

Appeal dismissed; temporary order key delivery fulfilled, monetary penalty execution request rejected.

Case Number VSL sklep II Cp 3019/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the appeal and upheld the first-instance decision refusing the plaintiff's request to enforce a monetary penalty. The defendant had already fulfilled the temporary order by delivering the house keys to the plaintiffs, thereby satisfying the obligation to restore possession. Consequently, the court found the plaintiff's claim for a fine under the Enforcement and Security Act was unfounded as the breach had been remedied.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), tretji odstavek 226. člena; Če je dolžnik izpolnil obveznost iz začasne odredbe, kot je izročitev ključev, ni utemeljen predlog za izvršitev denarne kazni.

Keywords

AI generated
enforcement of temporary order monetary penalty execution restoration of possession key delivery fulfillment ZIZ third paragraph 226 breach of temporary order appellate review standard

Cited Legislation

AI generated
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), tretji odstavek 226. člena
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 229. člen
Zakon o pravdnem postopku, 2. točka 365. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Ni sporno, da je toženec naloženo mu izpolnil na način, da je tožnikoma izročil ključe hiše. Svojo obveznost iz začasne odredbe je tako izpolnil in že iz tega razloga predlog tožnika za izvršitev sklepa o denarni kazni ni bil utemeljen (tretji odstavek 226. člena ZIZ).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za izdajo sklepa o izrečeni denarni kazni na podlagi sklepa o začasni odredbi z dne 3. 9. 2014, in odločilo, da je tožnik dolžan plačati tožencu stroške v višini 15,30 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep sta tožnika vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajata, da jima izdana začasna odredba dovoljuje, da imata stanovanjsko hišo v soposesti in souporabi. Ko je tožnikoma dne 14. oziroma 15. 7. 2015 potekla najemna pogodba za stanovanje, sta hišo hotela dobiti (v ponovno) soposest, česar pa jima toženec ni dopustil. Toženec sam je izpovedal, da bi tožniku dopustil le, da iz hiše vzame svoje stvari, ni pa dovolil, da tožnika ponovno vzpostavita soposest na stanovanjski hiši. Tožnik se je zato raje obrnil in odšel, saj ni želel imeti problemov.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z začasno odredbo z dne 3. 9. 2014 je bilo tožencu naloženo, da mora tožnikoma takoj dopustiti „v posest, soposest, uporabo in souporabo ter jima omogočiti dostop ter vzpostaviti prejšnje posestno stanje do spalnice, dnevne sobe, stranišča s kopalnico, hodnika, kuhinje in zamenjati ključavnice ali pa tožnikoma izročiti ključe za stanovanjsko hišo na naslovu C.“. Hkrati je bila tožencu izrečena denarna kazen v višini 1.000,00 EUR za primer, če ne bi izpolnil naloge iz te začasne odredbe. Ni sporno, da je toženec naloženo mu izpolnil na način, da je tožnikoma izročil ključe hiše. Svojo obveznost iz začasne odredbe je tako izpolnil in že iz tega razloga predlog tožnika za izvršitev sklepa o denarni kazni ni bil utemeljen (tretji odstavek 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).(1) Tožnika s ključem še vedno razpolagata, zato tudi ni mogoče govoriti o ponovnem motenju posesti (229. člen ZIZ). Poleg tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik niti ni izkazal, da je dne 14. 7. 2015 oziroma dne 15. 7. 2015 skušal stopiti v stanovanjsko hišo in prevzeti soposest. Po prepričljivih ugotovitvah sodišča prve stopnje, se je dogodek odvijal dne 9. 7. 2015, pri čemer tožnik ni izkazal, da mu je, kljub razpolaganju s ključi, toženec preprečil prevzem stanovanja. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tožnik v predlogu sploh ni zatrjeval, da je želel prevzeti stanovanjske prostore v posest, temveč je trdil, da je v začetku meseca julija 2015 iz stanovanjske hiše hotel vzeti nekaj osebnih stvari. Glede tega pa v pritožbi sam pove, da je toženec izpovedal, da bi mu to dovolil. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršitev sklepa o denarni kazni je tako pravilna in zakonita.

6. Glede na vse povedano, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati izda sodišče nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.