Appeal dismissed; ZVEtL procedure does not bar future claims regarding common or individual building parts.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot na posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (25. člen ZVEtL).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo o vzpostavitvi etažne lastnine na posameznih delih stavbe z ID številko ... na naslovu ... Določilo je, da ima stavba 10 posameznih delov stavbe, dva splošna dela in 7 posebnih skupnih delov. Za vsak posamezni del je določilo lastnika in solastniške idealne deleže, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom na skupnih delih stavbe in odredilo realizacijo izpodbijanega sklepa v zemljiški knjigi.

2. Odločitev sodišče s pritožbo po odvetniku izpodbija udeleženec B. B. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče napačno odločilo o lastništvu posameznega dela ID znak ...-4 v korist D. D., čeprav je sklep, s katerim je sodišče ugotovilo, da je elaborat izvedenca B. K. primerna strokovna podlaga za vpis stavbe v kataster stavb in je postal tudi pravnomočen, je vendarle nepravilen. Iz elaborata sledi, da posamezni del z ID znakom ...-4 meri 58,4 m2, da je uporabna površina tega dela 34,1 m2, da je sestavljen iz dveh sob, vsaka v izmeri 17 m2 in dveh kleti v izmeri po 10 m2. Iz pogodb, na podlagi katerih je sodišče določilo, da je D. D. lastnica celotnega posameznega dela z ID znakom ...-4 pa to ne sledi, da je D. D. celega posameznega dela. Zato ni bilo podlage, da se na tako veliki površini vzpostavi etažna lastnina in ugotovi lastninska pravica v njeno korist. Tako veliko površino je D. D. pridobila s preureditvijo skupnih delov stavbe, za kar pa ni imela soglasja lastnikov. Ker je posegla v skupne dele stavbe, je prizadet pravni interes udeleženca, ki s tem utemeljuje pravni interes za pritožbo.

3. Predlagatelj D. D., E. E. in P., d. o. o., so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva se vodi po postopku, ki ga določa Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe ZVEtL. Ta postopek ni namenjen reševanju spornih lastninski vprašanj. Namen postopka je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi (vzpostavi) v skladu s konceptom etažne lastnine, pri čemer je načeloma namenjen le tistim, ki etažne lastnine ne morejo vzpostaviti na podlagi stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Nepravdno sodišče o spornih dejstvih odloča v izrazito poenostavljenem postopku, in sicer v skladu z domnevami iz 9. člena ZVEtL po pravilu 11. člena ZVEtL ter na podlagi merila o bolj verjetni pravici iz 17. člena ZVEtL. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve za to manjša do te mere, da sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot na posamezne dele zgradbe ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (25. člen ZVEtL).

6. Pri posameznem delu stavbe z oznako ID številka ...-4 je kot lastnico določilo predlagateljico D. D. do celote na podlagi pravnih naslovov: kupoprodajne pogodbe o prodaji stanovanja številka 6/431 z dne 12. 11. 1991, sklenjene po določilih Stanovanjskega zakona med pravnimi predniki prve predlagateljice prodajalcem C., p.o., in kupcem F. F. (A 14), aneksa številka 101/97 z dne 17. 2. 1997 h kupoprodajni pogodbi o prodaji stanovanja številka 6/431 z dne 12. 11. 1991, sklenjenega med prodajalcem C., p. o., in kupcem F. F. (A 15), kupoprodajno pogodbo z dne 9. 2. 2000, sklenjeno med pravnimi predniki prve predlagateljice prodajalcem F. F. in kupcem A., d. o. o. (A 16) ter kupoprodajne pogodbe z dne 7. 11. 2001, sklenjene med pravnim prednikom prve predlagateljice prodajalcem A., d. o. o. in prvo predlagateljico kot kupko D. D. (A 17).

7. S prodajo posameznega dela stavbe kot samostojnega predmeta stvarnih pravic brez posebne pravne podlage je nastala tako imenovana dejanska etažna lastnina (kot je to v obravnavanem primeru) in je etažna lastnica upravičena, da etažno lastnino pravno uredi z naknadno ureditvijo pravnega akta, na podlagi katerega nastane etažna lastnina, ki se vknjiži v zemljiško knjigo. Vmesni sklep, s katerim je sodišče ugotovilo, da je elaborat izvedenca B. K. primerna strokovna podlaga za vpis stavbe v kataster stavb je pravnomočen, zato je brezpredmetna pritožbena navedba, da ni pravilen.

8. Stavba, ki je predmet tega postopka, ima dva vhoda. Skupni deli na prvem in drugem vhodu so razdeljeni tako, da so njihovi solastniki tisti, ki imajo ob posameznem vhodu svojo etažno enoto. Kot pravilno poudarjajo predlagatelji D. D., E. E. in P., d. o. o., v odgovoru na pritožbo (lastniki etažnih enot 6, 7 in 12), ki so tako kot predlagateljica D. D. lastniki posameznih etažnih enot na istem vhodu.

9. Ker je bil del stavbe z ID številko ...-4 v elaboratu opredeljen kot samostojni posamezni del stavbe z ID številko ... in ker pritožnik kot lastnik etažnega dela z ID znakom številka ...-5 ni lastnik etažnega dela na vhodu, kjer je etažni del z ID oznako ...-4 (kot sledi iz elaborata), ne more biti solastnik skupnih delov na vhodu, kjer so etažne enote 4, 6, 7 in 12.

10. Pritožba se tako pokaže kot neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 13. členom ZVEtL v zvezi s 37. členom ZNP).