Appeal dismissed because the court's procedural management plan is not subject to independent appeal under ZPP. The court ruled that procedural management decisions are internal and cannot be appealed independently. The appeal was rejected as the court has the authority to manage the procedure without external review. The court emphasized that procedural management decisions are internal and cannot be appealed independently. The appeal was rejected because the court has the authority to manage the procedure without external review. The court emphasized that procedural management decisions are internal and cannot be appealed independently.

I. Pritožba se zavrže.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sklep, s katerim sodišče prve stopnje napoveduje, kako namerava v bodoče voditi postopek, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega samostojna pritožba ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je odločeno, da se nepravdni postopek zaradi sodne ureditve meje nadaljuje tako, da se najprej stanje v naravi uskladi z zemljiškim katastrom, kot to predvideva izvid in mnenje izvedenca geodeta I. I. z dne 4.3.2015.

2. Pritožujeta se drugi in tretji nasprotni udeleženec. Uveljavljata vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlagata spremembo sklepa tako, da se predlog za določitev meje zavrže, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevata povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarjata, da se predlagateljeva zemljišča ne dotikajo njunih zemljišč, zato je možno urejati le mejo njunih zemljišč z javnim dobrom parc. št. 1 k. o. X. To bi bilo potrebno urediti. Predlagatelj z urejanjem te meje nima nobene zveze, zato bi moral biti njegov predlog zavržen. Meja z javnim dobrom se lahko ureja le na podlagi katastrskih podatkov. Mejo med njunimi zemljišči in javnim dobrom bi bilo treba določiti na podlagi katastrskih podatkov in ne na podlagi nekih drugih kriterijev.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da je s prvo nasprotno udeleženko dosegel dogovor o novi trasi poti, zato je treba določiti mejo med njegovim zemljiščem in zemljiščem drugega ter tretjega nasprotnega udeleženca. Opozarja, da drugi in tretji nasprotni udeleženec sistematično spreminjata stanje na terenu in posegata v njegovo zemljišče.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Potrebne odločitve procesnega vodstva sodišče sprejema samostojno. Sámo odloča kako bo postopek vodilo, mora pa spoštovati določila Zakona o nepravdnem postopku in smiselno uporabiti določila Zakona o pravdnem postopku (37. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Samostojna pritožba zoper odločitev o vodenju postopka ni dovoljena (tretji odstavek 270. čl. ZPP). Na sprejeti sklep procesnega vodstva sodišče ni vezano in ga lahko spremeni.

6. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje napoveduje kako namerava v bodoče voditi postopek. Gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega pritožba ni dovoljena. Ker pritožba zoper ta sklep ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (četrti odstavek 343. čl. in prvi odstavek 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Ker sodišče udeležencem postopka ne more podeliti več pravic, kot jim jih daje zakon, na odločitev ne vpliva dejstvo, da je bil pritožnikoma dan pravni pouk, da je pritožba dovoljena.

7. Glede na to, da drugi in tretji nasprotni udeleženec predlagatelju odrekata interes za podajanje predloga za ureditev meje njunega zemljišča z javnim dobrom, je treba najprej razčistiti, katera meja je predmet urejanja v tem postopku. Že v sklepu II Cp 921/2013 je navedeno, da ima tudi predlagatelj lahko interes za urejanje meje med zemljišči nasprotnih udeležencev in javnim dobrom. Očitno pa tega interesa ne bo treba ugotavljati, saj prva nasprotna udeleženka podaja predlog za ureditev meje med javnim dobrom parc. št. 1 k. o. X in zemljišči drugega ter tretjega nasprotnega udeleženca parc. št. 2 in 3, obe k. o. X. Če je ta predlog obravnavan v samostojni zadevi, je predlagatelj lahko udeleženec postopka. Lahko pride do združitve postopkov; nobene ovire tudi ni, da se podani predlog prve nasprotne udeleženke šteje za podanega v tem postopku. Razčistiti je le treba: kdo je predlagatelj ureditve katere od meja in s tem, katera meja je predmet urejanja v tem postopku.

8. Prva nasprotna udeleženka in predlagatelj navajata, da sta se glede trase javne poti dogovorila. Da bo njun dogovor mogoče evidentirati v katastru, je predhodno treba urediti mejo med parc. št. 1 k. o. X na eni strani in 2 ter 3, obe k. o. X, na drugi strani. Ker gre za mejo javnega dobra, jo je treba urediti po močnejši pravici, ki jo izkazujejo katastrski podatki. Po pravnomočnosti te odločitve predlagatelj in prva nasprotna udeleženka lahko medsebojno razmerje uredita s sodno poravnavo, katere vsebina je po njunih trditvah dogovorjena.

9. Odločitev o stroških postopka temelji na smiselni uporabi 164. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakon o nepravdnem postopku.

10. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a čl. ZPP.