Appeal dismissed for failure to file a clear, individualized claim with sufficient evidence and copies.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik je opisal sicer življenjski primer, iz katerega naj bi izhajala odškodninska obveznost toženca, ki jo je opredelil v tožbi na 50.000,000 EUR, v kasnejši vlogi pa na 1.000.000,00 EUR, vendar ne ena ne druga vloga nista docela razumljivi, predvsem pa sta obe skupaj in vsaka zase nepopolni in ne ustrezata tožbi, ki bi bila sposobna obravnavanja. Iz vlog se zahtevka ne da individualizirati - ne izhaja, kakšna škoda naj bi bila storjena, kaj predstavlja zahtevani znesek, kateri znesek to sploh je, predloženih ni nobenih dokazov, vlogi nista v zadostnem številu izvodov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo tožbo z dne 24. 5. 2015, ker je v roku, ki mu ga je podelilo s sklepom 5. 6. 2015, ni ustrezno popravil in dopolnil.

2. Proti sklepu se je pritožil tožnik, brez opredelitve zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga. V pritožbi navaja, da je sodišču poslal obrazec za BPP, pojasnjuje, da je laik in da od psihologa M., ki ga je v nekem postopku označil za umsko moteno osebo, zahteva odškodnino, ker je to žaljivo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker pritožba ne vsebuje ne formalnih ne vsebinsko povsem razumljivih razlogov, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Pri tem je ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene absolutno bistvene kršitve pravdnega postopka in da je ravnalo pravilno in zakonito, ko je nerazumljivo in nepopolno vlogo tožnika, ki je v podeljenem roku ni ustrezno popravil oziroma dopolnil, zavrglo (4. odst. 108. čl. ZPP).

5. Tožnik mora razumeti, da pravdni postopek, v katerem lahko uveljavlja svoje pravice, predpisuje tako formalne kot vsebinske zahteve, ki jih ne s tožbo ne z njeno popravo ni izpolnil. Opisal je sicer življenjski primer, iz katerega naj bi izhajala odškodninska obveznost toženca, ki jo je opredelil v tožbi na 50.000,000 EUR, v kasnejši vlogi pa na 1.000.000,00 EUR, vendar ne ena ne druga vloga nista docela razumljivi, predvsem pa sta obe skupaj in vsaka zase nepopolni in ne ustrezata tožbi, ki bi bila sposobna obravnavanja. Iz vlog se tožnikovega tožbenega zahtevka ne da individualizirati – ni jasno, kakšna oz. katera škoda naj bi mu bila storjena, kaj predstavlja zahtevani znesek, kateri znesek to sploh je, predloženih ni nobenih dokazov, vlogi nista v zadostnem številu izvodov.

6. S tem, da je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč (in jo, kot izhaja iz podatkov spisa, kasneje – 18. novembra 2015 - tudi dobil), zahteve iz pozivnega sklepa seveda ni izpolnil in si bo z njo lahko kvečjemu pomagal v prihodnje.

7. Njegovo pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep prvostopenjskega sodišča potrditi (2. odst. 365. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je o tem na podlagi 366a. čl. ZPP odločilo po sodnici posameznici, saj tožba še ni bila vročena tožencu v odgovor.