Administrative court dismisses appeal against free legal aid decision due to insufficient property valuation and procedural defects.

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 53/2015-9 z dne 21. 5. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

[JEDRO]

Ugovor tožeče stranke, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe nepremičnina v solasti prosilca, v kateri prosilec živi, ni določno opredeljena, prav tako ni navedena njena vrednost in zato odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, je utemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. z dne 30. 1. 2015 za odobritev redne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v pravdnem postopku, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru pod opr. št. P 625/2014 in sicer od 20. 1. 2015 do prejema odločbe, s katero se postopek na prvi stopnji zaključi, razen plačila sodnih taks. Za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči je določila odvetnico B.B. iz Kopra. Glede izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) tožena stranka v obrazložitvi navaja, da je prosilec v gospodinjski skupnosti prijavljen sam ter prejema pokojnino v znesku 417,27 EUR mesečno, iz česar zaključuje, da prosilec ne prejema mesečnih dohodkov, ki bi presegali višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP), ki od 1. 8. 2014 dalje znaša 296,20 EUR (8. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih - v nadaljevanju ZSarPre).

2. Zaključila je, da prosilec nima drugega premoženja in pri tem natančno raziskala morebitna sredstva, ki naj bi jih prosilec prejel glede prodaje stanovanja v letu 2011. Ugotovila pa je, da je prosilec solastnik ene polovice nepremičnine, v kateri živi, pri čemer njegov solastniški delež ne presega standarda primernega stanovanja in se zato ne upošteva kot premoženje. Glede na to, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj je njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodila.

3. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je tožena stranka pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči dejansko stanje nepopolno oziroma zmotno ugotovila. Navaja, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe nepremičnina v lasti prosilca, v kateri prosilec sicer živi, ni določno opredeljena, prav tako ni navedena njena vrednost, zato je neobrazložen in nezmožen presoje tudi zaključek sodišča, da njegov solastniški delež na navedeni nepremičnini ne presega standardnega primernega stanovanja in se posledično ne upošteva kot premoženje. V konkretnem primeru tožena stranka ni ugotavljala niti velikosti stanovanja, v katerem živi prosilec, niti njegove vrednosti, temveč je zgolj pavšalno zaključila, da njegov solastniški delež na navedeni nepremičnini ne presega standarda primernega stanovanja, tega pa ni z ničemer utemeljila.

4. Nadalje ugovarja nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v delu, ki se nanaša na premoženje prosilca, pridobljenega v letu 2011 s prodajo enosobnega stanovanja na naslovu ... za kupnino 93.840,00 EUR, kar nedvomno predstavlja premoženje, ki presega z zakonom določene vrednosti premoženja (tretji odstavek 52. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ, v nadaljevanju ZUJF). V tej zvezi se je tožena stranka oprla zgolj na zatrjevanje prosilca, da kupnine ni prejel, kar po mnenju tožeče stranke ne zadostuje, saj bi morala o tem opraviti poizvedbe pri kupcih stanovanja glede tega, komu in kdaj je bila plačana dogovorjena kupnina. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Po prvem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po 14. členu istega zakona se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo tam naštete določbe ZSVarPre. Ustrezne določbe tega zakona so bile spremenjene z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki v prvem odstavku 152. člena določa osnovni znesek minimalnega dohodka 269,20 EUR, v petem odstavku istega člena pa določa, da se denarna socialna pomoč in s tem glede na 14. člen ZBPP tudi BPP ne dodeli osebi, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre in ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

8. Med strankama je sporno, ali je pravilna ugotovitev tožene stranke, da prosilec nima prihrankov oziroma premoženja, ki bi upoštevaje določbe ZSVarPre dosegalo ali presegalo tam določeni denarni cenzus. Ugovor tožeče stranke, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe nepremičnina v solasti prosilca, v kateri prosilec živi, ni določno opredeljena, prav tako ni navedena njena vrednost in zato odločbe ni mogoče preizkusiti v tem delu, je utemeljen in se v tem delu izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP) mora obrazložitev odločbe obsegati obrazložitev zahtevkov strank, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto, razloge odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločitev, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno takšnemu zahtevku. Za bistveno kršitev določb postopka gre, če se odločitve ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker se po mnenju sodišča izpodbijana odločba v navedenem delu ne da preizkusiti, je v konkretnem primeru podana bistvena kršitev pravil postopka in je iz tega razloga bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti.

9. Utemeljen pa je tudi ugovor tožeče stranke glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi s kupnino, ki naj bi jo prosilec prejel iz naslova kupoprodajne pogodbe. Tožeča stranka je sicer izvedla dokaze, pri tem pa ni dala možnosti tožeči stranki, da v postopku sodeluje in predlaga dokaze zaradi zaščite njenega pravnega interesa. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka tako še dodatno raziskati okoliščine v zvezi s kupnino, ki naj bi jo prejel prosilec. V dokazni postopek pa bo morala pritegniti tudi tožečo stranko in ji omogočiti, da v postopku zavaruje svoje pravne interese, v primeru da ne bo izvedla vseh predlaganih dokazov, pa v obrazložitvi odločbe tudi obrazložiti, zakaj le teh ni izvedla (145. in 146. člen ZUP).

10. Sodišče je glede na navedeno tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v skladu z 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala le ta dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri.