Legislator Case Law & Legislation
VSM sklep I Ip 669/2015 ECLI:SI:VSMB:2015:I.IP.669.2015 AI generated

Appeal dismissed; claim for restoration of status based on court error rejected as unjustified delay.

Case Number VSM sklep I Ip 669/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's appeal against the first-instance judgment rejecting a request for restoration of the previous status. The debtor argued that the court erred by not summoning them to pay court fees after rejecting a fee waiver request, thereby causing an unjustified delay. The court ruled that such claims for restoration of status require an excusable delay caused by the debtor, not by the court's procedural conduct. Consequently, the request was deemed inadmissible, and the first-instance decision was confirmed.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku 116. člen; Zakon o izvršbi in zavarovanju 15. člen: A request for restoration of the previous status is only justified by an excusable delay attributable to the party, excluding errors or omissions by the court.

Keywords

AI generated
restoration of previous status excusable delay court error unjustified delay procedural defect ZPP 116 ZIZ 15

Cited Legislation

AI generated
338. člen Zakona o pravdnem postopku
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
34.a člen Zakona o sodnih taksah - 1. odstavek
34. člen Zakona o sodnih taksah - 4. odstavek
365. člen Zakona o pravdnem postopku
350. člen Zakona o pravdnem postopku
163. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je tako opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje stranka zato ne more uveljavljati napak, za katere trdi, da jih je zagrešilo sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje z dne 20. 5. 2015 zavrglo (I. točka izreka), njegov ugovor zoper plačilni nalog VL 171565/2014 z dne 11. 5. 2015 pa zavrnilo (II. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Vztraja pri tem, da bi ga sodišče moralo pozvati k plačilu sodnih taks takrat, ko predlog za taksno oprostitev ni bil dopolnjen, saj so razlogi za to prenehali. Meni, da je odločitev sodišča napačna, saj je izgubil možnost uveljavljanja ugovora zoper sklep o izvršbi. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo odstopi sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

K pritožbi zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje:

4. Institut vrnitev v prejšnje stanje omogoča stranki, ki je rok za opravo pravnega dejanja zamudila, da se odpravijo posledice zamude - izguba pravice opraviti pravno dejanje, in da se postopek vrne v stanje, v kakršnem je bil pred zamudo(1). Vrnitev v prejšnje stanje je omejeno le na primere, ko stranka rok ali narok zamudi iz opravičenih razlogov (prvi odstavek 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)(2). Razlogi, zaradi katerih pride do zamude, izvirajo izključno iz strankine sfere.

5. Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je tako opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje stranka zato ne more uveljavljati napak, za katere trdi, da jih je zagrešilo sodišče.

6. V obravnavanem primeru dolžnik kot razlog zahteve za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja napačno ravnanje sodišča, ko ga po tem, ko predlog za taksno oprostitev ni bil dopolnjen, ni pozvalo k plačilu sodnih taks. Njegova zahteva za vrnitev v prejšnje stanje ne temelji na opravičljivi zamudi pravnega dejanja, ki se mu je pripetila, temveč na trditvi, da sodišče v postopku ni pravilno postopalo, ko ga po zavrženju predloga za taksno oprostitev ni pozvalo k plačilu sodne takse. Te trditve glede na zgoraj obrazloženo, niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to razlog, ki bi ga moral dolžnik uveljavljati v pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče štelo njegov ugovor za umaknjen. Za zakonitost in pravilnost slednje odločitve je namreč pravnorelevantno dejstvo, ali je dolžnik plačal sodno takso in ali je bil pred tem na plačilo sodne takse pravilno pozvan. Kot izhaja iz podatkov spisa, dolžnik zoper sklep, da se njegov ugovor šteje za umaknjen, ni vložil pritožbe, zato je ta postal pravnomočen.

7. Ker očitki o napakah sodišča pri izdaji plačilnega naloga za ugovor zoper sklep o izvršbi niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je prvostopenjska odločitev o zavrženju zahteve za vrnitev v prejšnje stanje kot nedopustne, pravilna in zakonita.

8. Ne glede na nedopustnost zahteve je dolžniku še pojasniti, da je v obravnavanem primeru osemdnevni rok za plačilo sodne takse začel teči od pravnomočnosti sklepa o odločitvi o predlogu za taksno oprostitev.

K pritožbi zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje:

9. Pravno sredstvo zoper plačilni nalog, s katerim sodišče stranko pozove na plačilo sodne takse je ugovor. Po prvem odstavku 34.a člena ZST-1 lahko stranka v njem uveljavlja razlog, da je takso že plačala, ali da ji je sodišče takso napačno odmerilo.

10. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnik v ugovoru zoper plačilni nalog z dne 11. 5. 2015 ne navaja nobenega od dopustnih ugovornih razlogov iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1. Dolžnik je sodišču namreč očital, da bi ga moralo po zavrženju predloga za taksno oprostitev pozvati k plačilu sodne takse. Gre za pravno pomembne okoliščine v ugovornem postopku zoper sklep o izvršbi in bi jih moral dolžnik uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločitev o ugovoru, medtem ko so za presojo izdaje pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, ko sodišče presoja le, ali je taksa iz plačilnega naloga že plačana in ali je sodišče takso pravilno odmerilo, nerelevantne.

11. Prvostopenjsko sodišče je zato ugovor po tem, ko je pravilno ugotovilo, da je s plačilnim nalogom z dne 11. 5. 2015 na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZST-1 dolžnika utemeljeno pozvalo na plačilo tretjine takse za ugovor v višini 18,33 EUR(3), saj je s sklepom z dne 31. 3. 2015 štelo dolžnikov ugovor za umaknjen, in da dolžnik te sodne takse ni plačal, utemeljeno zavrnilo.

12. Iz navedenih razlogov je drugostopenjsko sodišče odločitev o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in pritožbo, v kateri dolžnik uveljavlja enako kot v ugovoru, kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev je sprejelo potem, ko uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : Vzpostavi se fikcija, da rok za pritožbo ali ugovor ni bil zamujen (36. člen ZIZ v zvezi s 116. členom ZPP).

Op. št. (2) : Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v 6.c členu ureja le posebno vrnitev v prejšnje stanje, zato je namen in naravo tega instituta razlagati s procesnimi določbami zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačuje sodna taksa (tretji odstavek 1. člena ZST-1), to je z določbami ZIZ oziroma ZPP.

Op. št. (3) : Po tarifni številki 4021 ZST-1 znaša sodna taksa za ugovor 55,00 EUR.