Court dismisses conditional pardon decision due to lack of reasoned facts and procedural violation under ZUP.

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za pravosodje, Komisije za pogojni odpust, številka 720-479/2013/43 z dne 16. 3. 2015 se odpravi in se zadeva vrne toženki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Za odločanje po prostem preudarku je treba ugotoviti za takšno odločitev potrebna dejstva, odločitev pa mora biti na podlagi teh dejstev obrazložena tako, da je mogoče presoditi, ali je bila odločitev sprejeta v mejah pooblastila odločanja po prostem preudarku in v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo tako pooblastilo dano.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožnika pogojno ne odpusti s prestajanja kazni. V obrazložitvi navaja, da tožnik prestaja kazen 7 let in 6 mesecev zapora, ki se mu v celoti izteče 11. 10. 2017. Navaja, da je komisija za pogojni odpust po tem, ko je bila s sodbo upravnega sodišča že odpravljena njena prejšnja odločba, o zadevi ponovno odločala in pri odločitvi upoštevala vse tožnikove navedbe. Povzema razloge, navedene v poročilu, zaradi katerih je Zavodska strokovna komisija predlagala tožnikov pogojni odpust ter navaja, da je pri izpodbijani odločitvi upoštevala, da nobena od tožnikovih družb ni poravnala zneskov iz sodbe oziroma protipravno pridobljene premoženjske koristi in da ni pokazal primernega odnosa do plačila denarne kazni, saj je v treh mesecih od pravnomočnosti ni plačal. Glede na navedeno komisija še ne more utemeljeno pričakovati, da kaznivega dejanja ne bo ponovil.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da toženka ni sledila napotilom Upravnega sodišča RS opr. št. III U 328/2014, saj izpodbijana odločba ponovno ne vsebuje obrazložitve glede odločilnih dejstev, zaradi česar je ponovno ni mogoče preizkusiti, poleg tega temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Predlaga ugoditev tožbi, razveljavitev (pravilno odpravo) izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek ter povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v obširnem odgovoru na tožbo, ki ga sodišče zaradi narave odločitve podrobneje ne povzema, navaja razloge, zakaj meni, da je odločitev toženke pravilna, tožba pa neutemeljena. Predlaga zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov postopka.

4. Tožba je utemeljena.

5. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, po tem, ko je bila s sodbo tega sodišča opr. št. III U 328/2014 odpravljena prejšnja odločba toženke iz razloga, ker zgolj z navedbo, da tožnik ni dosegel ustrezne stopnje kritičnosti do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, ker nobena od njegovih družb ni poravnala zneskov iz sodbe oziroma protipravno pridobljene premoženjske koristi in ni pokazal primernega odnosa do plačila denarne kazni, saj je v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe ni plačal, brez določne obrazložitve okoliščin iz 88. člena KZ-1, toženka ni zadostila kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju o prostem preudarku in jih določa 6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

6. Sodišče ugotavlja, da toženka ugotovljene bistvene kršitve določb postopka tudi pri ponovnem odločanju ni odpravila, saj je obrazložitev ponovno utemeljila zgolj na ugotovitvah toženke, da materialni pogoj za pogojni odpust, to je utemeljeno pričakovanje, da obsojeni ne bo ponovil kaznivega dejanja, ni izpolnjen, utemeljevala zgolj na pavšalni in neobrazloženi ugotovitvi, da nobena od tožnikovih družb ni poravnala zneskov iz sodbe oziroma protipravno pridobljene premoženjske koristi in da ni pokazal primernega odnosa do plačila denarne kazni, saj je v treh mesecih od pravnomočnosti ni plačal. Kot je razvidno že iz citirane sodbe, pa toženka zgolj s temi navedbami, brez določne obrazložitve okoliščin iz 88. člena KZ-1, ni zadostila kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju o prostem preudarku in jih določa 6. člen ZUP. Tudi za odločanje po prostem preudarku je treba ugotoviti za takšno odločitev potrebna dejstva, odločitev pa mora biti na podlagi teh dejstev obrazložena tako, da je mogoče presoditi, ali je bila odločitev sprejeta v mejah pooblastila odločanja po prostem preudarku in v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo tako pooblastilo dano.

7. Ker izpodbijana odločba teh razlogov nima, je ni mogoče preizkusiti s tem pa je storjena bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

8. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in ponovno odločiti v zadevi z aktom, ki bo imel vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP, s posebnim poudarkom na elementih, ki jih mora vsebovati obrazložitev in jih določa 214. člen ZUP (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

9. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).