Administrative court allows legal aid claim by ruling that employer status data must be verified from official records, not self-reported. The court found the lower agency erred by applying an obsolete penalty clause for false data submissions. Consequently, the decision to deny legal aid was overturned and the case remanded for reconsideration under current law.

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Delovnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 73/2015 z dne 21.9.2015 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

[JEDRO]

Četudi je tožnica v svoji vlogi navedla, da je njen mož brez zaposlitve, dejansko pa je zaposlen kot samostojni podjetnik, tožena stranka njene prošnje ne bi smela zavrniti. Podatek o zaposlenosti je podatek, ki ga je tožena stranka po določbi drugega odstavka 20. člena ZBPP dolžna preveriti sama iz zbirk podatkov. Posledico navedbe neresničnih podatkov, torej zavrnitev predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sedaj veljavni šesti odstavek 20. člena ZBPP veže le na primere iz drugega odstavka, torej primere, ko gre za podatke, ki se ne hranijo v zbirkah podatkov, v ostalih primerih, torej ko so podatki dostopni po zbirkah podatkov, pa take sankcije sedaj veljavni zakon ne pozna več.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločitve je pojasnila, da je prosilka v prošnji navedla podatek, da je njen družinski član A.A. brez zaposlitve, medtem ko iz registra ZZZS izhaja, da je samostojni podjetnik in zaposlen. Ker iz uradnih evidenc izhajajo drugačni podatki, kot jih je tožnica navedla v svoji prošnji, je tožena stranka na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) njeno prošnjo zavrnila.

2. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi navaja, da je od dne 4.4.2015 uveljavljena novela ZBPP. Tožena stranka je s svojo odločitvijo kršila določbo 20. člena tega zakona, ki sedaj določa, da strokovna služba za brezplačno pravno pomoč ugotavlja materialni položaj prosilca po uradni dolžnosti. Podatki o zaposlitvi se vodijo v zbirkah uradnih podatkov ZZZS, v katere je tožena stranka vpogledala po uradni dolžnosti in zato uporaba šestega odstavka 20. člena ZBPP ni dopustna. Nekdanji peti odstavek 20. člena ZBPP, na katerega tožena stranka opira svojo odločitev, ni več v veljavi in je že iz tega razloga potrebno izpodbijano odločbo odpraviti.

3. Tožnica je v tožbi še navajala, da je tožena stranka je napačno ugotovila dejansko stanje. V prošnji je res navedla, da je njen mož A.A. brezposeln, to pa zato, ker je upoštevala, da se za ugotavljanje premoženjskega stanja upošteva dohodek zadnjih treh mesecev. Tožnica je sicer vedela, da se bo njen mož registriral kot samostojni podjetnik, ni pa vedela točnega datuma in je mislila, da ta postopek še ni zaključen. Njen mož se je samozaposlil z dnem 10.9.2015. Z registracijo dejavnosti je imel le stroške in nobenih dohodkov. To pomeni, da so njene navedbe o moževem premoženjskem stanju resnične, saj je vprašljivo, kdaj bodo stroški registracije dejavnosti pokriti in kdaj bo njen mož iz dejavnosti pričel pridobivati dohodke. Tožena stranka torej ni pravilno ugotovila dejanskega materialnega stanja družine. Tožnica glede na vse navedeno sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tožene stranke odpravi, njej pa povrne stroške postopka.

4. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

K točki I izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. Sedaj veljavni 20. člen ZBPP, ki se uporablja od 3.4.2015 dalje, določa, da materialni položaj prosilca za brezplačno pravno pomoč in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, kot tudi podatke, ki se štejejo za davčno tajnost iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Ne glede na to pa so osebe iz 14. člena tega zakona (prosilec in družinski člani) dolžne dati strokovni službi za BPP vse podatke, ki jih določa prvi odstavek 20. člena, če gre za podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine (drugi odstavek 20. člena ZBPP). V kolikor strokovna služba za BPP ugotovi, da so podatki o materialnem položaju prosilca ali njegove družine, ki so jih na podlagi drugega odstavka 20.člena dolžni dati sami, neresnični, ravna pristojni organ za BPP po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči, hkrati pa z odločbo prosilcu izreče prepoved dodelitve brezplačne pravne pomoči v nadaljnjih šestih mesecih (šesti odstavek 20. člena ZBPP).

7. Tožnica je predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila dne 11.9.2015, kar pomeni, da je podlaga za presojo njenega predloga sedaj veljavni 20. člen ZBPP. Skladno s to zakonsko določbo mora materialni položaj tožnice in njene družine ugotavljati strokovna služba za BPP in vse podatke pridobiti iz obstoječih zbirk podatkov, ki so določene v X. poglavju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Po določbi 7. točke 3. odstavka 49. člena tega zakona vsebujejo zbirke podatkov tudi podatke o statusu, to je, med drugim, podatke o zaposlitvi oziroma brezposelnosti. To pomeni, da je bila dolžnost strokovne službe za BPP, da sama preveri zaposlenost oziroma brezposelnost tožnice in njenih družinskih članov, kar je, kot kažejo podatki iz spisa, tudi storila z vpogledom v podatke ZZZS.

8. Četudi je tožnica v svoji vlogi navedla, da je njen mož brez zaposlitve, dejansko pa je zaposlen kot samostojni podjetnik, tožena stranka njene prošnje ne bi smela zavrniti. Podatek o zaposlenosti je podatek, ki ga je tožena stranka po določbi drugega odstavka 20. člena ZBPP dolžna preveriti sama iz zbirk podatkov. Posledico navedbe neresničnih podatkov, torej zavrnitev predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sedaj veljavni šesti odstavek 20. člena ZBPP veže le na primere iz drugega odstavka, torej primere, ko gre za podatke, ki se ne hranijo v zbirkah podatkov, v ostalih primerih, torej ko so podatki dostopni po zbirkah podatkov, pa take sankcije sedaj veljavni zakon ne pozna več. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je mogoče razumeti, da je tožena stranka svojo odločitev oprla na določbo petega odstavka 20. člena ZBPP, ki pa je bil v veljavi le do 2.4.2015, s tem pa napačno uporabila materialno pravo.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora tožena stranka ob uporabi veljavnega materialnega prava ponovno odločiti o prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

K točki II izreka:

10. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožeča stranka po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV) glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopala odvetnica.