Appeal dismissed: Delegation of jurisdiction is not a remedy for alleged judicial misconduct.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Utemeljenost navedb o pravilnosti in zakonitosti dela sodnice (oziroma sodišča) bo lahko predmet preizkusa v postopkih s pravnimi sredstvi, medtem ko institut delegacije temu ni namenjen, saj ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, tožnik v vlogi predlaga izločitev sodnice, ki vodi postopek, in delegacijo pristojnosti. Navaja, da obstaja utemeljen strah, da je sodnica pristranska in bo razsodila tako, da bo lahko storila kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja, saj že zdaj blati tožnika in izdaja absurdne sklepe, opustila pa je kaznovanje toženke, ki je žalila tožnika. Pravica do kontradiktornega postopka je temeljna človekova pravica, zahteva po „enakosti orožij“ pa najpomembnejši izraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem. Dosedanje ravnanje sodnice kaže, da je že sodila pristransko in izkrivljala pravo, v postopku pa favorizira nasprotno stranko. Zaradi „okuženosti ljubljanskega sodstva“ predlaga, da Vrhovno sodišče njegovemu predlogu ugodi.

2. S sklepom z dne 5. 5. 2015 je predsednik sodišča zavrnil predlog za izločitev sodnice.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik meni, da so podani „drugi tehtni razlogi“, ki upravičujejo uporabo instituta delegacije, katerega pomen se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja. Vendar pa pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v zvezi s sodnim sporom, utegnejo pa nanj vplivati od zunaj in zadevajo celotno sodišče, medtem ko tožnik zatrjuje okoliščine in nepravilnosti, ki naj bi jih sodnica storila v konkretnem postopku in iz tega izpeljuje zaključek o nepristranskosti sodišča. O predlagani izločitvi sodnice je bilo že odločeno, enaki razlogi, kot veljajo za izločitev sodnika, pa ne pogojujejo in utemeljujejo predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Kot je bilo tožniku že pojasnjeno, bo utemeljenost navedb o pravilnosti in zakonitosti dela sodnice (oziroma sodišča) lahko predmet preizkusa v postopkih s pravnimi sredstvi, torej v rednem sodnem postopku, medtem ko institut delegacije temu ni namenjen, saj ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča.

5. Očitki na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku torej ne posegajo v videz nepristranskosti sodišča in jih ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato predlog tožnika zavrnilo.