Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep I R 97/2015 ECLI:SI:VSRS:2015:I.R.97.2015 AI generated

Supreme Court assigns territorial jurisdiction to Maribor District Court for capacity proceedings when defendant lacks residence.

Case Number VSRS sklep I R 97/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia assigned territorial jurisdiction to the District Court in Novo Mesto for involuntary capacity proceedings initiated against a Slovenian citizen. The defendant, residing in Croatia, had no registered permanent or temporary residence in Slovenia, triggering a jurisdictional gap under the Non-Contentious Procedure Act. The court resolved this by designating the Novo Mesto court as the competent authority based on the defendant's actual residence and the court's prior familiarity with her case.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), peti odstavek 12. člena; Če udeleženec v nepravdnem postopku nima registriranega prebivališča v državi, določi pristojnost sodišče, ki je dejansko pristojno glede na dejansko prebivališče in predhodno izkušnje.

Keywords

AI generated
non-contentious procedure territorial jurisdiction involuntary capacity residence requirement ordinance of jurisdiction Slovenian citizen district court competence

Cited Legislation

AI generated
peti odstavek 12. člena Zakona o nepravdnem postopku
prvi odstavek 77. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Novem mestu.

[JEDRO]

Glavni navezni okoliščini za določitev krajevne pristojnosti po ZNP predstavljata bodisi stalno bodisi začasno prebivališče udeleženca v času vložitve predloga oziroma v času pričetka postopka. Vendar udeleženka nima registriranega ne stalnega ne začasnega prebivališča v RS. Tako je nastopila situacija iz petega odstavka 12. člena ZNP, ki določa, da če so za odločanje v nepravdnem postopku pristojna sodišča RS, pa ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, določi krajevno pristojnost sodišča Vrhovno sodišče RS (ordinacija pristojnosti).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče Novem mestu je podalo predlog za določitev krajevno pristojnega sodišča v Republiki Sloveniji za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti E. M. po uradni dolžnosti. Navaja, da M., slovenska državljanka, nima registriranega ne stalnega ne začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji.

2. Vprašanje krajevne pristojnosti sodišča v nepravdnem postopku je specifično urejeno v Zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Glavni navezni okoliščini za določitev krajevne pristojnosti predstavljata bodisi stalno bodisi začasno prebivališče udeleženca v času vložitve predloga oziroma v času pričetka postopka. Ker E. M. nima registriranega ne stalnega ne začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je nastopila situacija iz petega odstavka 12. člena ZNP, ki določa, da če so za odločanje v nepravdnem postopku pristojna slovenska sodišča, pa ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, določi krajevno pristojnost sodišča Vrhovno sodišče (ordinacija pristojnosti).

3. V skladu s prvim odstavkom 77. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku(1) je za odločanje v zadevah, ki se nanašajo na osebna stanja slovenskih državljanov, izključno pristojno slovensko sodišče. Vrhovno sodišče je ob določitvi krajevne pristojnosti kot odločilno upoštevalo dejstvo, da je M. v Republiki Sloveniji živela na območju, ki sodi v pristojnost Okrajnega sodišča v Novem mestu, to pa je tudi že večkrat odločalo o njenem osebnem stanju in se je zato s konkretno problematiko že v določeni meri seznanilo.

---.---

Op. št. (1): Vprašanja pristojnosti slovenskega sodišča v tej zadevi ne ureja evropsko pravo (M, živi v Republiki Hrvaški), saj je po določbi alineje a drugega odstavka 1. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah njena uporaba izrecno izključena za vprašanja osebnih stanj.