Appeal dismissed: failure to fulfill restitution condition under probation warrants revocation despite unemployment.

I. Pritožba obsojene A. A. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojena se na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ob izrečeni pogojni obsodbi z določenim posebnim pogojem, da obsojenka oškodovancem povrne povzročeno škodo, je obsojenka vedela, da se mora potruditi in pokazati pripravljenost, da škodo povrne. Zato njena nezaposlenost, ob izkazani nepripravljenosti škodo povrniti, ni razlog, da se pogojna obsodba ne prekliče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Ljubljani obsojeni A. A. preklicalo pogojno obsodbo izrečeno s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 64157/2010 z dne 19. 8. 2011, ki je postala pravnomočna 27. 9. 2011 in ji izreklo kazen enajst mesecev zapora. Obsojenko je na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprostilo plačila stroškov postopka.

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožila obsojenka zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagala, da se jo povabi na sejo senata, ker bi želela, da se pred odločitvijo razišče dejansko stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o kazenskem postopku v 445. členu določa, da sodišče druge stopnje kadar odloča o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji senata samo, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari. Ker je sodišče prve stopnje v postopku za preklic pogojne obsodbe dejansko stanje raziskalo in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo svojo odločitev, pritožnica pa ne navaja nobenih dejstev ali okoliščin, ki jih sodišče ne bi raziskalo, pritožbeno sodišče obsojenke ni obvestilo o seji senata, saj njena navzočnost kot je ocenil senat in predsednica senata ne bi bila koristna za razjasnitev stvari.

5. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe o obsojenkinem premoženjskem stanju in njeni kaznovanosti, kar je razvidno iz točke 7 obrazložitve sodbe in na podlagi teh dejstev in okoliščin, kot tudi, da se obsojenka ni držala dogovora, sklenjenega s predstavniki oškodovanih družb, v prejšnjem postopku za preklic pogojne obsodbe na seji dne 2. 6. 2014, kjer ji je bil rok za izpolnitev posebnega pogoja podaljšan, ocenilo, da so izpolnjeni pogoji za preklic pogojne obsodbe.

6. Pritožnica v svoji pritožbi ne navaja nobenih dejstev ali okoliščin, ki bi kazale na to, da je odločitev sodišča prve stopnje, da se obsojenki prekliče izrečena pogojna obsodba napačna. Obsojenka je že ob izreku pogojne obsodbe s posebnim pogojem, da oškodovancem povrne povzročeno škodo vedela, da se mora potruditi in pokazati pripravljenost, da škodo dejansko povrne, česar pa ni storila niti po podaljšanem roku za izpolnitev njene obveznosti. Obsojenki pa je bila pogojna obsodba izrečena prav zaradi pričakovanja sodišča, da bo v posebnem pogoju določene obveznosti izpolnila, česar pa ni storila in je zato sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejstvu, da ni pokazala nobene pripravljenosti, da bi vsaj delno izpolnila posebni pogoj, pravilno odločilo, da se obsojenki izrečena pogojna obsodba prekliče in izreče v njej določena kazen. Dejstvo, da je nezaposlena, dlje časa prijavljena na zavodu za zaposlovanje in brez premoženja, niso okoliščine, ki bi opravičevale, dejstvo, da obveznosti ni izpolnila niti delno.

7. Ker je obsojenka po podatkih iz uradnih evidenc brezposelna ter brez premičnega in nepremičnega premoženja, jo je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 95. člena ZKP v zvezi z 98. členom ZKP oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka, saj bi bilo s plačilom le-teh ogroženo njeno preživljanje.