Appeal granted; trial court judgment revoked due to absolute procedural violation of fair hearing rights.

I. Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijani I. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pošteno obravnavanje v pravdnem postopku pomeni predvsem dvoje: da bo sodišče stranko obravnavalo enakopravno glede na nasprotno stranko in da bo obema zagotovilo aktivno sodelovanje v postopku. Narava pravdnega postopka je takšna, da vsaka od pravdnih strank želi uveljaviti svoj nasprotujoč individualni interes, dolžnost sodišča pa je, da vse stranke obravnava pošteno, to pomeni, da mora biti vsaki stranki zagotovljena razumna možnost, da predstavi svoje argumente pod pogoji, ki je ne postavljajo v občutno slabši položaj nasproti drugi stranki. Prav to se je zgodilo v konkretnem primeru.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim ugodilnim delom sodbe je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec A. A. ml. (drugemu tožniku) dolžan plačati 2.200,00 EUR odškodnine in tudi stroške pravdnega postopka v znesku 194,59 EUR.

2. Toženec izpodbija sodbo v ugodilnem delu in odločitev o stroških postopka (I. in III. točka). Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. V obrazložitvi navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev postopka, ker toženca ni zaslišalo. Ta je za odsotnost z naroka na glavno obravnavo sodišču predložil opravičilo, ki ga sodišče ni upoštevalo in njegove verodostojnosti tudi ni preverilo z zaslišanjem direktorja toženčevega delodajalca. Sodišče toženca ni zaslišalo niti na drugem naroku za glavno obravnavo, ko je bil ta prisoten, zato je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. čelna ZPP. Dodaja, da iz tožbe ne sledi, v katero osebnostno pravico naj bi toženec posegel in kako naj bi se to odražalo. Do te odločilne okoliščine se ni opredelilo niti sodišče v izpodbijani sodbi, zato sodbe ni mogoče preizkusiti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik uveljavlja kršitev pravice do neposrednega izjavljanja zaradi neupoštevanja prošnje za preložitev obravnave. Pošteno obravnavanje v pravdnem postopku pomeni predvsem dvoje: da bo sodišče stranko obravnavalo enakopravno glede na nasprotno stranko in da obema zagotovilo aktivno sodelovanje v postopku. Narava pravdnega postopka je takšna, da vsaka od pravdnih strank želi uveljaviti svoj nasprotujoč individualni interes, dolžnost sodišča pa je, da vse stranke obravnava pošteno, to pomeni, da mora biti vsaki stranki zagotovljena razumna možnost, da predstavi svoje argumente pod pogoji, ki je ne postavljajo v občutno slabši položaj nasproti drugi stranki. Prav to se je zgodilo v konkretnem primeru.

5. Sodišče je prvi narok za glavno obravnavo razpisalo za 23. 5. 2014 in vsem strankam poslalo vabilo na zaslišanje. Toženec je na razpisani narok pristopila, tožeča stranka pa je svojo odsotnost opravičila, ker naj bi bila službeno zadržana. Za svoje navedbe ni predložila nikakršnega dokaza. Sodišče je opravilo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, nato pa zaradi izvedbe dokaza z zaslišanjem strank narok nekajkrat preložilo, nazadnje na 11. 2. 2015. Na ta narok toženec ni pristopil, njen odvetnik pa je predložil potrdilo o službeni zadržanosti, ki ga je sodišče ocenilo kot pavšalno in sklenilo, da bo toženec na naslednjem naroku zaslišan samo, če bo uspel izkazati, da je bila njegova obveznost v službi neodložljiva. Na naroku je zaslišalo tožečo stranko.

6. Toženec je v vlogi 3. 3. 2015 podrobno specificiral razloge za svojo odsotnost in kot dokaz ponudil zaslišanje direktorja svojega delodajalca. Sodišče tega dokaza ni izvedlo in toženca, kljub temu da je na naslednji narok, 8. 4. 2015, pristopil, ni dalo možnosti, da bi bil zaslišan in da bi lahko predstavil svoje videnje dogodka, ki je podlaga za izplačilo odškodnine v tem postopku. S takšno odločitvijo je toženca postavilo v občutno slabši položaj proti tožeči stranki in ga ni obravnavalo enakopravno. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je bilo treba pritožbi ugoditi, sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu razveljaviti (I. in III. točka izreka) in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, da odpravi očitano absolutno bistveno kršitev postopka (354. člen ZPP).

7. Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da iz sodbe ni mogoče razbrati, v katero osebnostno pravico je toženec posegel in kako se je to manifestiralo, zato odločitve sodišča v tem delu ni mogoče preizkusiti. S tem je sodišče zagrešilo absolutno bistveno tudi kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (165. člena ZPP).